O razliki med Nutello in Nocillo, o Ockhamovi britvi, o Popolni katastrofi, o pičkarijicah. In najbrž nekaj tudi o romanu Nutella dream. V sredo ob 16h na najboljši frekvrnci v vesolju. Kogar ne bo, je kisu!
Kaj bi lahko rekli o proznem prvencu Španjolca Augustina Fernandeza Malla? Konkretno - snovnega bore malo. Najprej lahko seveda izpostavimo dejstvo, da je naslov njegovega prvenca v slovenščino preveden nekoliko napačno. Nutella dream je namreč zamenjal izvirni Nocilla dream. Nocilla je sicer prav tako kot Nutella čokoladni namaz, vendar s to razliko, da je v rodni Španiji od Nutelle veliko bolj popularen. Nocilla se je na španskem tržišču oziroma na španskih hlebčkih pojavila konec šestdesetih in kmalu postala nacionalni simbol skoraj srečnega otroštva. Španski literati, ki so rojeni v približno tem obdobju, so bili vsled časovnega sovpadanja s pojavom drekasto obarvanega namaza v svoji domovini tako oklicani za generacijo Nocilla.
Torej tudi naš Agustin Fernandez Mallo, v La Coruni rojeni 42-letni fizik. Ja tako je, fizik. Pravzaprav fizik-literat. Posebnost fizika-literata Agustina je ta, da sam pravi, da sploh ne bere. Sploh pa ne romanopisja. »To sranje je dolgočasno,« pravi. Pravi tudi, da ima pogojno rad samo Cormaca McCarthya. V bistvu ima rad samo njegovo Cesto, dodaja. S poezijo je bojda malo drugače. »Hitri fleši me držijo dalj časa,« pravi Agustin. Takšni so pač fiziki-literati. Žive, hodeče, bore malo govoreče Ockhamove britvice.
Ockhamova britev je sicer koncept srednjeveškega angleškega filozofa Williama Ockhama, ki je v 14. stoletju postavil naslednjo tezo: »Brez koristi je opraviti z več, kar lahko opravimo z manj.« Ockhamovo ekonomično rezilo je postalo še posebej priljubljeno pri empiristih, ki so onega dne, z njim rade volje sekali po svojih nasprotnikih, racionalistih.
Fernandezova Ockhamova britvica pa nekolikanj izgubi svojo ostrino ob podatku, da je Nutella dream pravzaprav šele prva knjiga trilogije projekta Nutella, ki jo pripravlja avtor. Druga se bo imenovala Nutella Experience in je v Španiji že izšla, tretjo pa bo krasil naslov Nutella lab.
Agustin Fernandez je s projektom Nutella začel leta 2004, ko je na radiu slišal skladbo Nutella, kakšna strela! Skladba je delo galicijskega punk benda Siniestro total, ki ga je začel žgati daljnega leta 1981. Po prvencu z naslovom Kdaj jemo? so se Siniestro total, kar v slovenščini pomeni popolna katastrofa, leta 1983 na sceno vrnili z albumom El regreso. Na omenjenem albumu se je nahajal tudi komad Nutella, kakšna strela!, ki ga je Agustin Fernandez potem leta 2004 slišal na radiu. In po njem zasnoval svojo Nutella trilogijo.
In kaj pri ljubem bogu torej sploh je Nutella dream? Na videz smo se dotaknili vseh postranskih pičkarijic, samo Agustinovega romana ne. A videz vara. Kajti prvenec španskega literata-fizika je prav to – zbirka navidez postranskih pičkarijic. V Nutella dream boste našli sestavek o mikronarodih, pa sestavek o programiranju, pa sestavek o astrofiziki, pa sestavek o starem nevadskem drevesu, čez katerega ljudje obešajo svoje ponošene čevlje.
Omenjeni sestavki ujeti skupaj predstavljajo naše sanje o Nutelli. Občasno se pojavljajo tudi skoraj pravi literarni liki ali pa vsaj motivi, ki ta sestavek vežejo z onim. Ali z onim. Lahko pa tudi ne. Nutella dream je v bistvu eksperimentalno pripovedništvo vezenja posameznih fragmentov v bolj ali manj zgoščeno celoto. Ali rečeno bolj po avtorjevo – Nutella dream je poskus mreženja že omenjenih flešev, ki ga tako zelo rajcajo. Ali bodo rajcali tudi vas, pa je prepuščeno samo vam. Recenzenta definitivno so.
Z Nutello je svoje nago telo premazal Matjaž Juren – Zaza.
Komentarji
komentiraj >>