Univerzitetni info blok (Lucija G.)
Ponedeljek pred dvema tednoma, ko je bil na sporedu zadnji info blok, je bil hkrati dan, ko se je večini letošnjih maturantov odvalil kamen od srca. Pozitivnega rezultata splošne mature se je razveselilo nekaj več kot 88 odstotkov maturantov, kar je 1,6 odstotka manj kot lani. Na poklicni maturi pa je bilo uspešnih nekaj več kot 86 odstotkov tistih, ki so jo opravljali prvič.
Novost letošnje splošne mature so bili "21-letniki", kandidati, ki sicer niso uspešno končali gimnazije ali maturitetnega tečaja, a so maturo lahko opravljali, če so v tem letu dopolnili najmanj 21 let. Število tistih, ki so se na maturo pripravljali na maturitetnem tečaju je bilo v primerjavi z lani kar dvakrat večje.
Bodoči bruci, ki so sprejeti v enega od študijskih programov, se bodo v prvi letnik vpisovali od 10. avgusta do 30. septembra. Tisti, ki pa niso bili sprejeti v nobenega od želenih študijskih programov, bodo prejeli po pošti podatke o še prostih vpisnih mestih za drugi prijavni rok. Drugo prijavo lahko oddajo le kandidati, ki so oddali prvo prijavo in niso bili sprejeti v nobenega od napisanih študijskih programov, izjemoma pa se lahko prijavijo tudi drugi, ki imajo za to upravičene razloge.
Drugo prijavo je treba poslati s priporočeno pošiljko najpozneje do 5. septembra visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze v Ljubljani ali Univerze v Mariboru. Kandidati lahko oddajo drugo prijavo tudi na spletni strani www.vpis.uni-lj.si ali vpis.uni-mb.si.
Sicer pa se bodo letos v 53 univerzitetnih študijskih programov vpisali kandidati, ki so končali srednjo šolo s poklicno maturo in opravili dodatni izpit iz ustreznega maturitetnega predmeta. Na Univerzi v Ljubljani je 38 takšnih univerzitetnih programov, na Univerzi v Mariboru 15, samostojni visokošolski zavodi pa v univerzitetne študijske programe zaenkrat ne sprejemajo kandidatov s poklicno maturo.
Univerza na Primorskem pa je dobila svoj statut, ki je temeljni akt za delovanje nove univerze in pogoj da začne univerza tudi formalno delovati. Statut Univerze na Primorskem sledi evropskim usmeritvam in je nekoliko drugačen od statutov ostalih dveh slovenskih univerz, po mnenju Čokove predvsem bolj fleksibilen. V statutu so zapisana tudi univerzitetna središča, kljub temu (ali pa ravno zaradi tega) naj bi pot za nadaljnje sodelovanje z novogoriškimi visokošolskimi zavodi ostala odprta.
Tretja slovenska univerza ima tudi že svojo študentsko organizacijo, Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem ali krajše: ŠOUP. ŠOUP je organiziran po sistemu študentskih organizacij obeh ostalih slovenskih univerz, zaradi nekaterih težav s Študentsko organizacijo Slovenije, v katero so vključeni, pa zaenkrat še nimajo urejenega financiranja. Njihov prvi večji projekt je študentska plaža v Piranu.
Za bodoče bruce, ki nameravajo nadaljevati svojo študijsko pot na Pravni fakulteti v Mariboru, bo morda zanimiva informacija, da ima omenjene fakulteta že dober teden novega dekana Šimeta Ivanjka, ki je sicer tudi častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji. Ob nastopu dekanske funkcije se je Ivanjko izrekel proti uvedbi šolnin za redni študij, poudaril potrebo po preoblikovanju podiplomskega študija in opozoril na pomen Bolonjske deklaracije, ki med drugim zahteva reformo pravnega študija. Ivanjko je tudi napovedal, da bo mariborska pravna fakulteta v prihodnje okrepila pomoč pravnim fakultetam na območju nekdanje Jugoslavije.
Kdo pa bo pomagal študentom brez strehe nad glavo? Študentje si bomo študentske domove z delom prek študentskih servisov odslej "gradili" kar sami. Državni zbor je sprejel zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov. Podjetja bodo tako plačevala 12-odstotno (in ne več desetodstotno) koncesijsko dajatev. Polovica dodatne dajatve se bo do leta 2009 namenjala za gradnjo študentskih postelj. Do takrat naj bi se nabralo tri milijarde tolarjev, ki se bodo stekala v poseben proračunski sklad.
Še tri dodatne milijarde tolarjev bo Študentska organizacija Slovenije za gradnjo študentskih postelj prispevala z najemom kredita. Tudi ta kredit se bo financiral iz prihodkov od študentskega dela oziroma dodatne koncesijske dajatve, ŠOS pa ga bo začela odplačevati 1. januarja 2010.
Kaj pa, če bi država v prihodnjih letih študentsko delo zakonsko omejila ali celo odpravila in bi bilo s tem denarja za omenjeni projekt precej manj? Šolski minister zatrjuje, da do tega omejevanja do leta 2009 ne bo prišlo, prav tako pa po njegovih besedah "danes nihče ne razmišlja, da bi se to kdajkoli ukinilo".
Zasedenost študentskih domov je bila sicer letos podobna kot lani, v dijaških domovih pa je bivalo nekaj manj mladih. Poleg študentov, ki so minulo študijsko leto bivali v študentskem domu, je kar nekaj študentov prejemalo tudi subvencijo za bivanje pri zasebnikih: skupaj je bila subvencija ponujena za 2400 mest. V študentskih ali dijaških domovih in pri zasebnikih je tako v tem študijskem letu skupaj bivalo 16,8 odstotka vseh redno vpisanih študentov.
Če vas zanima kaj v zvezi s Študentskimi domovi v Ljubljani, tega nikar ne poskušajte poiskati na njihovih spletnih straneh. Razen če razpolagate z najmodernejšim monitorjem in ste po možnosti tudi ponosni lastnik povečevalnega stekla.
Uporabo lupe pa svetujemo tudi pri odločanju, da morda postanete štipendist skorajda že razvpite fundacije Ad Futura, znane po tem, da zelo rada zamuja z izplačili svojim štipendistom. Morda bo v prihodnje kaj bolje, saj imajo že nekaj časa novo direktorico, Lidijo Honzak. Pretekli vikend so na Otočcu pripravili drugo konvencijo slovenskih študentov v svetu. Poleg njihovih štipendistov so povabili še vse, ki se za študij v tujini šele odločajo. V okviru konvencije je bila tudi okrogla miza, na kateri so svojo razvojno usmeritev in potrebe po specializiranih kadrih predstavila nekatera slovenska podjetja, kot sta na primer Krka in Nuklearna elektrarna Krško.
Direktorica fundacije Ad Futura meni, da je pomemben cilj konvencije ravno izmenjava informacij med študenti v povezavi s slovenskim gospodarstvom. S tem naj bi v večji meri prispevali tudi k vračanju diplomirancev v Slovenijo oziroma v domača podjetja. Ad futura ima trenutno 153 štipendistov, ki se izobražujejo v tujini, od tega največ v Veliki Britaniji.
V septembru bo začel delovati tudi klub Ad futura, ki bo namenjen povezovanju slovenskih študentov in raziskovalcev doma in v tujini. Nudil bo tudi možnost izmenjav informacij in mnenj, hkrati pa naj bi prispeval k izboljšanju stika s slovenskimi podjetji. Ta naj bi preko spletnih strani Ad future dobila priložnost, da predstavijo svojo razvojno usmeritev in izrazijo potrebe po kadrih. Na podlagi tega pa naj bi mladi dobili namige, na katere študijske smeri se je smiselno usmeriti glede na potrebe slovenskega gospodarstva.
Kaj je novega v študentskem življenju, vam je v današnjem univerzitetnem info-bloku namignila Lucija G. Naslednjemu lahko prisluhnete čez dva tedna.
Komentarji
komentiraj >>