OFF NAPOVEDNIK

Včeraj je občina ali morda bolje rečeno župan Zoran Janković že tradicionalno priredil srečanje z novinarji ob zaključku leta. Ko smo ga srečali, smo se pogovarjali o statusu Metelkove, kot to počnemo vsako leto, začelo pa se je takole.



Berete Pijanković OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Poveljnik ameriških sil v Afganistanu general Stanley McChrystal je v nagovoru pred kongresom Združenih držav Amerike dejal, da ideja Al Kaide ne bo poražena, če ne bodo zajeli ali pa ubili Osame Bin Ladna. McChrystal meni, da je ravno Osama Bin Laden tista ikona, ki najbolj ohranja Al Kajdo pri življenju. Možno je, da bi tudi v primeru smrti Bin Ladna, ta simbolično še naprej ohranjal idejo Al Kajde, vendar bi se po besedah McChrystala njena moč vsaj zmanjšala. Minister za obrambo Robert Gates je sicer dodal, da o Osami Bin Ladnu že več let nimajo zanesljivih podatkov. Med drugim je McChrystal v nagovoru pozdravil odločitev predsednika Baracka Obame, da v Afganistan pošlje dodatnih trideset tisoč vojakov, za uspeh misije pa naj bi bilo, kot je dejal, ključnih naslednjih osemnajst mesecev. Več o dogajanju na drugi strani luže pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent iz Združenih držav Lidija Poljaček.



Snovalci atentata na vodjo vojaške hunte v Gvineji Moussaa Dadisa Camaro naj bi bili po besedah medijskega predstavnika hunte Idrissa Cherifa aretirani. Resno poškodovanega Camaro so po poskusu atentata prepeljali v Maroko na operacijo, medtem pa skupine za človekove pravice v Gvineji zahtevajo njegov odstop, saj režim terorizira prebivalce te afriške države. V prestolnici Conakry so sicer strelski obračuni vsakdanjik, kot prvi mož poizkusa atentata pa je obtožen bivši vodja predsedniške straže Aboubacar 'Toumba' Diakite, ki pa še ni bil ujet. Med drugim so tako vojaki napadli tradicionalnega zdravilca, ki naj bi z magijo poizkušal pomagati Diakiti, vsi, ki so z osumljencem domnevno povezani, pa so podvrženi vojaškim pregledom.

Na letališču na Lanzaroteju, enem od kanarskih otokov, že štiriindvajseti dan gladovno stavka Aminatou Haidar, aktivistka iz nepriznane Zahodne Sahare, ki je uradno del Maroka. Haidar je morala po vrnitvi iz Španije na letališče Aaiun v Maroku novembra na tako imenovani pristajalni list napisati svojo nacionalnost. Ker je napisala, da je Saharka in ne Maročanka, so ji oblasti odvzele potni list ter jo izgnale nazaj, od koder je prišla, torej v Španijo. Ta jo je sprejela brez potnega lista, kar je ustvarilo dodatne težave. Ker se Haidar tako ne more vrniti domov, se je odločila za gladovno stavko. Govorili smo s špansko novinarko Susano Hidalgo, ki spremlja primer Aminatou Haidar:



Hidalgo je tako kot napako Španije izpostavila, da izgnane aktivistke Haidar ne bi smela spustiti nazaj v državo brez potnega lista in tako legitimirati izgona:



Ima pa Haidar tudi podporo dela javnosti, med drugim tudi znanih osebnosti iz akademskega in medijskega sveta, pomagajo pa ji tudi prostovoljci:



Filipinske oblasti in muslimanski separatistični uporniki iz skupine »Mavrska islamska fronta za osvoboditev« bi po besedah malezijskega mediatorja lahko dosegli mirovni sporazum aprila naslednje leto. Prejšnji pogovori o sklenitvi mirovnega sporazuma so propadli pred šestnajstimi meseci. Dogovorili naj bi se tudi, da ponovno obudijo Mednarodno nadzorno telo, ki bo opazovalo, ali se prekinitev ognja izvaja. Poleg tega bodo ustanovili ad hoc akcijsko skupino, ki bo skušala izolirati upornike od kriminalnih skupin na področju, ki ga nadzirajo uporniki. V konfliktu je bilo do sedaj ubitih najmanj sto tisoč ljudi, še dva milijona ljudi pa je bilo prisiljeno oditi v begunska taborišča.

Sarajevskemu radiu 202 po osemintridesetih letih delovanja grozi ukinitev s prvim januarjem leta 2010 zaradi novega zakona o javnem radiotelevizijskem sistemu, ki ga je izglasoval tamkajšnji parlament. Govorili smo s tiskovnim predstavnikom Radia 202 Arnelom Šarićem.



Kako pa gleda Šarić na glavnega krivca za morebitno ukinitev Radia 202, torej na državni parlament, in kakšna bo nadaljnja borba Radia 202.



Agencija Evropske unije za temeljne pravice je predstavila raziskavo, v kateri potrjuje visoko stopnjo diskriminacije, s katero se v uniji soočajo priseljenci in etnične manjšine. Najpogostejša so kazniva dejanja povezana z rasizmom, najbolj škodljiva pa naj bi bila diskriminacija na področju šolstva, saj ta mladim že v temelju spodkoplje možnost dostojnega življenja. Največkrat so žrtve kaznivih dejanj Romi in podsaharski Afričani. Direktor agencije Morten Kjaerum tako vlade in institucije Evropske unije poziva, da dokaze raziskave uporabijo pri politiki za preprečevanje izključevanja posameznikov iz družbe Evropske unije.

Generalna sekretarka ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je potrdila, da je ta institucija prejela dopolnjeni predlog za izrek mnenja o skladnosti arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško s slovensko ustavo. Šlo naj bi za dodana stališča pravnikov Rajka Pirnata, Janeza Čebulja in Mira Cerarja, ki so zelo skeptični do načina sprejemanja arbitražnega sporazuma in njegove vsebine. Vlado je sicer konec novembra ustavno sodišče pozvalo, naj predlogu predloži navedbe strokovne in druge javnosti, ki ima pomisleke o skladnosti arbitražnega sporazuma s slovensko ustavo. Sodišče je vlada vprašala, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s četrtim členom ustave in v povezavi z drugim razdelkom temeljne ustavne listine.

V Cankarjevem domu bo ob šesti večerni potekal forum z naslovom »Po javni razpravi o novem družinskem zakoniku« v organizaciji sekcije za spol in družbo pri Slovenskem sociološkem društvu in Mirovnega inštituta. O forumu smo govorili z enim od organizatorjev, Romanom Kuharjem iz Mirovnega Inštituta.