Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz

ZJUTRAJ NE POZABIT NA ZOBKE IN NA ČETRTKOV JUTRANJC! (3054 bralcev)
Četrtek, 10. 12. 2009
Nacho Top

7.05 Britoff
7.10 Ena spiritualna
7.15 Nagradna čigra - podpira hortikulturo!
7.40 Prvinski nagon
7.50 EMENTALER

8.05 Britoff
8.10 Nobelov/DINA/mit
8.30 Nulta obvestila
8.40 Erosova Š-I-F-R-A

9.05 Britoff
9.10 Koloradski hrošč
9.25 Lanx Satura
9.40 Una bomber

10.05 Britoff
10.15 Zapiramo obzorja
10.30 Ajgugl
10.45 Ena mesena alias Hasta la vista!

Malo pozno, a vseeno ...

7.05 Britoff
7.10 Ena spiritualna
7.15 Nagradna čigra - podpira hortikulturo!
7.40 Prvinski nagon
7.50 EMENTALER

8.05 Britoff
8.10 Nobelov/DINA/mit
8.30 Nulta obvestila
8.40 Erosova Š-I-F-R-A

9.05 Britoff
9.10 Koloradski hrošč
9.25 Lanx Satura
9.40 Una bomber

10.05 Britoff
10.15 Zapiramo obzorja
10.30 Ajgugl
10.45 Ena mesena alias Hasta la vista!

Index:

Ena spiritualna
Nagradna čigra - podpira hortikulturo
Prvinski nagon
EMENTALER
Nobelov/Dina/Mit
Erosova Š-I-F-R-A
Koloradski hrošč
UNA-Bomber
Lanx Satura
Zapiramo obzorja
AJGUGL
Ena mesena
Glasbena oprema jutranjega avantgardnega četrtka

Ena spiritualna

Vsi so normalni, dokler jih ne spoznaš.

Ekipa za danes zjutraj, ki jo preveč dobro poznate:

Jure Vlahovič (muzikolog), Martin (tehnokrat), Polona (retoričarka), Matej (PR služba), Sara (zoologinja), Igor (zgodovinar in športnik), Tegla (metalurg), Anže (okraševalec jelk), Jankovič (zvezda repatica), Tadej (agronom) in Börut.

NAZAJ NA INDEX

Nagradna čigra - podpira hortikulturo

Hortikulturo smo danes začinili s kebabom.

NAZAJ NA INDEX

Prvinski nagon

1.del

Zakon o zaščiti živali: -KLIK-

2. del

3.del

Informacije o Janku in Metki:

Erosova Š-I-F-R-A

Ljubljana, nekaj trenutkov kasneje

»Kje sva?«

»Na varnem doktor. Nahajava se na slepi poti kanala.«

»Ampak saj so me policaji vendar videli, kako sem zletel v kanal, vsak hip bodo tu!«

»Lepo vas prosim doktor. To je Slovenska policija. Najbrž se fantje še zmeraj praskajo po modih in sprašujejo kako to, da ste kar naenkrat izginili v nebo.«

»Ampak saj ste vendar tudi vi poli…«

»Saj ravno zato, točno vem kakšni so.«

»Kaj pa lojalnost, gospodična?«

»Po treh letih konstantnega šovinizma, seksizma in nadlegovanja, je preprosto splavala v straniščno školjko. Mar sploh veste kako težko je biti pri nas privlačna policistka?«

»Nedvomno. Pa vendar…«

»Pššššš… doktor. Saj se vendar ves tresete. Nič čudnega, saj ste, revček, čisto premočen.«

Mlada, rdečelasa policistka si je slekla jakno.

Planktona je bilo sram, ker je bil v tej mladenki zbudil vtis nebogljenosti. Toda v njem vseeno ni prevladoval sram, temveč strah. Strah pred tem, kaj bo pri mladenki zagledal pod njeno jakno. Še bolj pa strah pred tem, kaj bo potlej storil.

»Lepo prosim, nikar. Potrpel bom. Pravzaprav me sploh ne zebe.«

»Že v redu doktor, takole.«

Plankton ni imel druge, kakor da sprejme velikodušni dar. Vseeno pa je pri predaji nesrečne jakne rajši gledal stran. Policistka in Plankton sta se stisnila v kot in čakala. Policistka je dejala, da morata počakati, dokler se stanje na površju ne umiri. Po svojem radiu bo namreč slišala, kdaj se bodo preostale enote umaknile. In tako sta Plankton in rdečelasa policistka čakala. In čakala. In čakala…

»Brrr…«

»Sedaj pa vas zebe! Takoj vam vrnem jakno.«

»Nikakor doktor! Potem bo pa oba zeblo. Če dovolite bi se rajši stisnila k vam. Tako bova lahko grela drug drugega.«

»No, pa že.«

Policistka je svoje brhko, cvetoče telo hitro pritisnila tesno ob profesorjevo. Plankton je dodobra začutil krivulje njenega telesa. In to ga je vznemirilo. Ponesreči mu je na usta privrel nežen vzdihljaj.

»Uff..«

»Ste kaj rekli doktor?«

»Ne ne, nič, oprostite.«

»O, pa ste.«

Policistkina roka se je nenadoma čisto brezsramno sprehodila po telesu profesorja Planktona. In še preden jo je Plankton lahko ustavil, že je imel vklenjene roke.

»Mislim, da ste mi ponesreči nataknili lisice. Mi jih lahko prosim snamete?«

»Tiho doktor. Tukaj sem jaz uradna oseba.«

In preden je Plankton lahko karkoli odvrnil, je že bil osvobojen svojih hlač.

»Lepo vas prosim gospodična, tole ni več hecno! Vrnite mi moje pantalone.«

Toda avtoritativna, rdečelasa policistka se ni dala motiti. Znebila se je svoje obleke in v vsej svoji nagoti za trenutek obstala pred profesorjevimi žarečimi očmi. Plankton je takoj uvidel, da je bila policistka ena lepše grajenih žensk, kar jih je imel čast uzreti. A prav dolgo je ni mogel občudovati, saj se je gola policistka že spravila nadenj.

Plankton se ni upiral, kajti vedel je, da nima smisla. Tudi misel na Majdo ne bi pomagala. Policistka ga je čutno in nežno zajahala in Planktonu se je stemnilo pred očmi. Njuni telesi sta plesali ples začetka sveta in Planktonu se je zdelo, da vidi rojstvo vsega kar je bilo in vsega kar je. Obraz je zakopal v bujne, policistkine prsi in njih vonj ga je ponesel v samo središče sončne eksplozije. In prvič odkar se je njegovo življenje zasukalo na glavo, je Plankton doživel nekaj, za kar je mislil, da je absolutno nemogoče - zaslišal je Erosov klic…

Je profesor Plankton dokončno izgubljen? Ga bo po vseh prigodah naposled uničila lastna šibkost? Več v naslednji Erosovi Š-I-F-R-I!

Spisal: Zaza

Piše Tadej

Razkroj procesa moči v sodobni družbi

59. Človeške gone delimo v tri skupine: (1.) tiste gone, ki jih zadovoljimo s pičlim naporom; (2) tiste, ki jih zadovoljimo, a le ob resnem naporu; (3) tiste, ki jih ne moremo zadovoljiti ne glede na vloženi napor. Proces moči je proces zadovoljevanja gonov iz druge skupine. Več je gonov v tretji skupini, več je frustracije, jeze, depresije itd.

60. Goni ljudi so v sodobni družbi radi potisnjeni v prvo in tretjo supino, druga skupina pa vsebuje vse več umetno zastavljenih gonov.

61. V primitivnih družbah fizične potrebe navadno spadajo v drugo skupino: lahko jih zadovoljimo, a le ob resnem naporu. A sodobna družba, v zameno za pičli napor navadno garantira fizično ugodje vsem, tako padejo fizične potrebe v prvo skupino. (Lahko obstaja nesoglasje okoli ohranjanja delovnih mest in ali je ta napor pičel. Navadno zaposlitve nižje in srednje stopnje zahtevajo le poslušnost. Sediš ali stojiš tam kjer ti je rečeno, delaš kar ti je rečeno na način, ki ti je bil predstavljen. Le redko se moraš resno napenjati, dejansko imaš komajda kaj avtonomije pri delu in seveda tudi tu ne zadovoljiš potrebe po procesu moči.)

62. Družbene potrebe, kot so spolnost, ljubezen in status pogosto ostajajo v drugi skupini v sodobni družbi, odvisno od položaja posameznika. A, z izjemo ljudi, ki imajo posebno izrazit gon za družbeni položaj, je trud, potreben za zapolnitev družbenih gonov, premajhen za učinkovito zadovoljitev potrebe po procesu moči.

63. Tako so bile ustvarjene umetne potrebe, ki padejo v drugo skupino in tako služijo zadovoljitvi potrebe po procesu moči. Reklamne in marketinške tehnike so se razvile v smeri prepričevanja ljudi, da potrebujejo stvari o katerih njihovi stari starši niso niti sanjali. Potreben je resen napor za zagotovitev financ za te umetne potrebe, zato padejo v drugo skupino. Sodobni človek mora zadovoljiti potrebo po procesu moči v največji meri skozi zasledovanje umetnih potreb, ki jih ustvarjata reklamna in marketinška industrija in skozi nadomestne dejavnosti.

64. Dozdeva se, da so za veliko ljudi, morda večino, te umetne oblike procesa moči nezadostne. Tema, ki se znova in znova ponavlja v pisanjih družbenih kritikov druge polovice dvajsetega stoletja je občutek brezciljnosti, ki prizadane veliko ljudi v sodbni družbi. Predlagamo da je tako imenovana “kriza identitete” dejansko iskanje občutka smisla, pogosto za primerno nadomestno dejavnost. Morda je ekzistencializem v večji meri odgovor na brezciljnost sodobnega življenja. Zelo razširjeno v sodobni družbi je iskanje “izpolnitve”. Menimo, da za večino ljudi aktivnost katere glavni cilj je izpolnitev ne pripelje povsem zadovoljujoče izpolnitve. Z drugimi besedami - ne zadovolji potrebe po procesu moči. Ta potreba je lahko popolnoma zadoščena le z aktivnostmi, ki imajo nek zunanji cilj, kot so fizične potrebe, sex, ljubezen, status, maščevanje, itd.

65. Nadalje, ko zasledujemo cilje skozi služenje denarja, plezanjem po statusni lestvici ali drugem delovanju v okviru sistema, večina ljudi ni v poziciji samostojnega zaseledovanja ciljev. Večina delavcev je delojemalcev in kot omenjeno morajo poslušati navodila. Večina ljudi, ki ima svoja podjetja, prav tako uživajo le delno avtonomijo. Kronična pritožba obrtnikov in podjetnikov je, da jim državne regulative vežejo roke. Nekatere od teh regulativ je nedvomno nepotrebnih, a večina je nujnih v ekstremno kompleksni družbi. Velik del majnih podjetij operira skozi franšizni sistem. Pred leti je bilo objavljeno poročilo, ki je predstavilo vprašalnike podjetij, ki dodeljujejo franšize. Vprašalniki so sestavljeni tako, da izključujejo tiste s kreativnostjo in inovativnostjo, saj tovrstni posamezniki niso dovolj pokorni. Tako iz podjetništva odrinejo ljudi, ki najbolj potrebujejo samostojnost.

O razkroju procesa moči v sodobni družbi bomo nadaljevali prihodnjič.

Poslušaj še interpretacijo!

NAZAJ NA INDEX

Lanx Satura