Danes, danes, danes! Koncepcija nikoli ni resnična, mogoče je danes jutri in jutri danes, v teh trenutkih pa se tega ne bomo spraševali in bomo govorili o italijanskemu dedku eksperimentalne poezije, konkretne poezije, zvočne poezije in vseh teh reči. Njegovo ime je Arrigo Lora Totino in je bil rojen v tridesetih letih prejšnjega stoletja. In še živi. Ter ustvarja v Torinu.





O zvočni poeziji Arrigo piše navdušeno, kajti, posameznik epohe pisanja je zanj relativno nesrečen, zavrača obilno dozo libida, vse pa zaradi samoomejitev pri pisanju, ki zavrača vokalno dejanje. Zvočno izvajanje poezije je zanj torej osvobajajoče dejanje - dolgo zavrženo v času pisanja in tiskanja. Znova je bilo obelodanjeno z avantgardami - futuristi, dadaisti in tako dalje.

Arrigo Lora Totino ustvarja raznovrstne zadeve. Izumlja svoje inštrumente in prireja nastope na katerih z vizualijami obdan in v pajkice oblečen recitira ali izvaja svojo zvočno poezijo. Poslušali bomo umetnino z imenom La folla, ali po naše, Množica.

La Folla





V svojem eksperimentiranju z zvokom in besedo je Totino izumil inštrument, ki ga je poimenoval IDROMEGAFONO. Skozenj preko neke tekočino - najsi je to voda ali olje -prihajajo filtrirani glasovi, katere proizvaja Totino sam. Poslušajmo pesem Poesia Liquida and Liquimofono z albuma Fonemi. Ta je izšel eno leto po okroglem letu 2000. Dajmo!

Poesia Liquida and Liquimofono