Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ta teden Študentski organizaciji Slovenije poslalo izhodišča za Zakon o malem delu, ki bi - v kolikor bi bil sprejet v takšni obliki - temeljito preoblikoval študentsko delo. Tako bi bilo le-to uvrščeno pod tako imenovano malo delo, ki naj bi obsegalo enaindvajset različni del. To pomeni, da bi bilo študentsko in dijaško delo omejeno na 672 ur na koledarsko leto, isto pa je predvideno tudi za vse ostale oblike malega dela. Predlagano je tudi, da plačilo za opravljanje malega dela v koledarskem letu ne sme presegati višine minimalne letne plače v Sloveniji iz preteklega leta. Seveda s takšnim številom ur marsikateri študent ne bi mogel zaslužiti dovolj za preživetje. Treba pa je tudi poudariti, da se bo oseba, ki opravlja malo delo, obvezno vključila v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje.

Argumenti ministrstva proti sedanjemu študentskemu delu – ne bomo naštevali vseh - se tičejo predvsem tega, da naj bi študentsko delo v sedanji obliki podaljševalo dolžino opravljanja študijskih obveznosti in da ne prinaša nikakršne socialne varnosti. Poleg tega naj bi šlo sedaj od koncesij študentskega dela preveč denarja za študentske servise in Študentsko organizacijo Slovenije, premalo pa za štipendije in študentske domove, k čemur se še vrnemo.

Medtem pa Študentska organizacija Slovenije, ki je včeraj protestno pred ministrstvom zažgala izhodišča zakona o malem delu, pravi, da bi marsikateremu študentu takšna sprememba študij onemogočila in ukinila avtonomijo študentskega organiziranja. Da obrazložimo še finance, v letu 2008 so bruto izplačila dijakom in študentom preko napotnic znašala 341.457.832,70 evrov, medtem ko je koncesijska dajatev 12 odstotkov, kar znaša 40.663.293 evrov.

Nadalje je Študentska organizacija Slovenije prejemnica 37,5 odstotkov zadnje vsote, kar zanaša 15.555.573 evrov. Študentski servisi so dobili malo manjšo vsoto denarja kot Študentska organizacija Slovenije - ŠOS. Iz proračuna ŠOS-a se nadalje financirajo tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter zavodi, ki delujejo pod njihovim okriljem.

Po tako imenovanem posebnem zakonu bi študentski servisi postali neprofitne organizacije, medtem ko bi se ŠOS oziroma študentske organizacije za sredstva potegovale na javnem razpisu skupaj z upokojenskimi in dijaškimi organizacijami. Sredstva, ki pa bi jih ŠOS lahko prejel na razpisu, bi bila verjetno mnogo manjša od teh, ki jih dobiva sedaj; to pomeni tudi manjša sredstva za ŠOU, ŠOUM in ŠOUP ter njihove zavode. Poleg tega lahko pride do čudne situacije, ko bi Študentska organizacija, v primeru, da bi država uradno predlagala uvedbo šolnin, na razpisu isto državo prosila za sredstva za akcijo proti uvedbi šolnin. Eden od verjetnih razlogov ministrstva za način spremembe financiranja pa je, da menijo, da Študentske organizacije ne delujejo transparentno.

Zakaj se z izhodišči zakona o malem delu ne strinja ŠOS, nam je povedala predsednica Katja Šoba:



V ŠOS-u prav tako niso zadovoljni, ker jih ministrstvo ni povabilo zraven pri pripravljanju izhodišč, srečali pa se bodo naslednji teden, ko bo ministrstvo sprejelo zainteresirane skupine. Predlog zakona pa naj bi šel v javno razpravo predvidoma januarja prihodnje leto.

Kako gleda na izhodišča zakona o malem delu v luči študentskega dela in financiranja študentskih organizacij predsednik ŠOU-a Jernej Štromajer:



O izhodiščih za reševanje študentskega dela predsednik podmladka SDS, Slovenske demokratske mladine, Klement Perko:



Predsednik mladega foruma Socialnih demokratov – ki so sicer podali svoj predlog za spremembo zakonodaje na področju študentskega dela – Marko Kastelic, je podal svoje mnenje, zakaj študentsko delo v takšni obliki ne more več obstajati:



Medtem predsednica ŠOS-a Katja Šoba prav tako ve, da prihaja do anomalij, vendar meni, da bi vlada morala poostriti nadzor, ne pa spreminjati načina študentskega dela:



S Kastelicem smo spregovorili še malo več o predlogu Mladega foruma Socialnih demokratov za rešitev problema in o problematiki financiranja ŠOS-a kot obstaja do sedaj:



Ob vprašanju izgube avtonomije Študentskih organizacij Perko opozarja na netransparentnost njihovega delovanja:



Sedanjim izhodiščem se med drugim očita tudi prevelika podobnost s predlogom nekdanjega ministra za delo Janeza Drobniča iz leta 2005. Kako Perko iz Slovenske demokratske mladine gleda na to:



Ali je bilo društvo upokojencev Slovenije že seznanjeno z izhodišči zakona o malem delu, nam je povedala predsednica društva Mateja Kožuh Novak:



Kultivirala sta Boris in Urh.