7.05 Britoff
7.10 Ena spiritualna
7.15 Nagradna čigra - podpira hortikulturo!
7.40 Prvinski nagon

8.05 Britoff
8.10 Nobelov/DINA/mit
8.30 Nulta obvestila
8.40 Erosova Š-I-F-R-A

9.05 Britoff
9.10 Koloradski hrošč
9.25 Lanx Satura
9.40 Una bomber

10.05 Britoff
10.15 Zapiramo obzorja
10.30 Ajgugl
10.40 Ena mesena alias Hasta la vista!

Index:

Ena spiritualna
Nagradna čigra - podpira hortikulturo
Prvinski nagon
Nobelov/Dina/Mit
Erosova Š-I-F-R-A
Koloradski hrošč
UNA-Bomber
Lanx Satura
Zapiramo obzorja
AJGUGL
Ena mesena
Glasbena oprema jutranjega avantgardnega četrtka

Ena spiritualna

Ko jebe ježa, najebo je žešće. (narodni)

Z vami je below zero crew: MATEJ, IVAN, MARTO, ZAZA, POLONA, JANKOVIĆ, GUGLI, TADEJ in IGOR. 9 nas je - ko Slipknotoff.

NAZAJ NA INDEX

Nagradna čigra - podpira hortikulturo

Danes smo semena dali Leonu, ki je vedel, kaj je zeleni diamant in kaj je kriptozoologija.

NAZAJ NA INDEX

Prvinski nagon

1.del

Ko izgubite žival uporabne informacije, nasvete in številke najdete na: -KLIK-

2.del

3.del

Zavetišče Gmajnice

Prvinski nagon pripravlja Sara

NAZAJ NA INDEX

EMENTALER

Ni ga.

NAZAJ NA INDEX

Nobelov/Dina/Mit

Danes smo predstavljali prvi del Obamovega predavanja ob prejemu Nobelove nagrade za mir. Poslušali smo prvih 13 minut in pol. Za Obamov govor v celoti, pa -KLIK-.

NAZAJ NA INDEX

Erosova Š-I-F-R-A

Poslušaj interpretacijo!

Ljubljana, nekaj trenutkov kasneje

Plankton je bil še vedno v lisicah in brez hlač. Policistka je opravila z njim, nato pa je segla v žep svoje uniforme in ven potegnila škatlico s cigaretami. Prostodušno si je prižgala čik.

»Zakaj ste mi to storili?«

»No, no doktor. Boste rekli, da niste uživali?«

»Ne gre za to. Stvar ni bila prostovoljna. Mislil sem, da mi boste pomagali. Nato pa ste me posilili.«

»Nisem vas še.«

»Kako to mislite? Pa vendar ne. Oh ne, prosim ne…«

»Sicer sem vzorna policistka, imam pa eno težavo – kar se tiče atraktivnih profesorjev religiologije sem nenasitna.«

Policistka je odvrgla cigareto, zvrnila Planktona na tla in se spravila nadenj.

Plankton je nemočno obležal. In čeprav si je želel drugače, je bil njegov mali profesor enako čvrst kakor pred prvim ljubljenjem. Tokrat ga je policistka seksala brez usmiljenja in brez pavze. Močno, odločno in brezkompromisno. Njeni kriki so močno odmevali po akustičnih, ljubljanskih kanalih. Plankton je vedel, da je to čistokrvni živalski koitus brez ljubezni in brez čustev. Toda to vedenje mu ni preprečilo, da v njem ne bi užival. A kar je bilo še huje – v sebi je znova zaslišal Erosov klic, občutek popolne predaje svojega telesa in uma telesni nasladi. In klic je bil še močnejši kot prvič.

»Ne, ne, ne!«

»Ja, ja, ja, doktor!«

»Nehajte! Ne razumete! Izgubljam!«

»Jaz tudi doktor! Izgubljam se! O moj bog, prihaja mi!«

»O ne, meni tudi!«

Plankton je bil stoodstotno prepričan v to, da bo tisti hip, ko bo doživel orgazem, bitko z Erosom tudi dokončno izgubil. Vedel je, da bo stari profesor Plankton za vedno odšel in da nikoli nič več ne bo tako, kot je bilo. Do nuklearnega orgazma pa je manjkalo kvečjemu še par sunkov.

»Zdaj, zdaj, zdaj!«

»Stojte, stop, nikar, še malo!«

Manjkalo je še 4…3…2…takrat pa je seks nenadoma zmotil glasen lajež policijskih psov, ki je začel odmevati po kanalizaciji. Policistka se je brž spravila dol s Plantkona, se oblekla in hitro poskušala obleči tudi Planktona.

»Ne gre in ne gre! Ne morem vam obleči hlač. Še zmeraj ste ves trd in štrleč.«

»K vragu! To je vaše maslo. Hitro mi slecite hlače, druge poti ni. Tekel bom spodaj brez.«

Policistka je Planktonu res slekla hlače, nato pa sta oba stekla v nasprotni smeri od laježa in korakov.

»Ne razumem, kako to, da so naju tako hitro našli.«

»Če ne bi bili tako okupirani z mojim posiljevanjem, bi morda še imela možnost pobega. Tako pa sva ujeta v brezizhodnem položaju.«

» Rekla sem, da vam bom pomagala in vam tudi bom. Uspelo nama bo. Navsezadnje nisem bila zastonj trikrat odlikovana s srebrnim redom pokončnega hrasta, najvišjim policijskim odličjem. Kanale poznam kot lasten žep.«

Plankton je stekel za policistko. Resnost situacije ga je popolnoma ohladila, zato je sedaj že lažje tekel. Njegov veliki, napeti ud, ga ni več dregal po rebrih. Vseeno pa je bil lajež krvoločnih, policijskih nemških ovčarjev vedno bližje in bližje…

Bo Planktonu in nenastini policistki uspelo pobegniti pred slovensko policijo, ali pa bosta končala med zobmi krvoželjnih ščenet? To in še več v naslednji Erosovi Š-I-F-R-I!

Piše Zaza

NAZAJ NA INDEX

Koloradski hrošč

AGROTERORIZEM - v posluh!

Teroriziral je Tadej.

NAZAJ NA INDEX

Unabomber

Unabomberjev manifest

Za lažjo razumljivost povedanega ponovno opozarjamo na 59. točko Unabomberjevega manifesta, ki pravi, da človeške gone delimo v tri skupine: (1.) tiste gone, ki jih zadovoljimo s pičlim naporom; (2) tiste, ki jih zadovoljimo, a le ob resnem naporu; (3) tiste, ki jih ne moremo zadovoljiti ne glede na vloženi napor. Proces moči je proces zadovoljevanja gonov iz druge skupine.

66. Dandanes imajo ljudje za življensko vrlino tisto, kar sistem naredi zanje ali kar jim sistem naredi, kot da bi se vprašali kaj lahko naredijo sami zase. In kar naredijo same zase je vedno bolj in bolj narejeno po kanalih, ki jih jim je postavil sistem. Tudi priložnosti, ki za posameznika obstajajo, so izključno tiste, ki jih je priskrbel sistem, te priložnosti pa je treba izkoristiti po pravilih in regulacijah, ki jih postavil sistem in da bi obstajalo kakršno koli upanje na uspeh, je treba slediti tehnikam, ki so jih predpisali strokovnjaki.

67. Proces moči je tako v naši družbi prekinjen zaradi pomanjkanja resničnih ciljev in pomanjkanja avtonomije v iskanju samih ciljev. Prekinjajo pa ga tudi človeški goni, ki jih uvršamo v tretjo skupino, to je v skupino gonov, ki jih ne moremo ustrezno zadovoljiti ne glede na to, koliko truda v to vložimo. Eden takih gonov je potreba po varnosti. Naša življenja so odvisna od odločitev, ki jih naredijo drugi ljudje; sami nimamo nobenega vpliva na te odločitve in pogosto niti ne poznamo ljudi, ki so jih naredili. (»Živimo v svetu, v katerem relativno malo ljudi - mogoče 500 ali 1000 - sprejemajo najbolj pomembne odločitve« je nekoč rekel Philip B. Heymann iz Harvardske Pravne Fakultete, v New York Timesu pa ga je 21. aprila 1995 citiral Anthony Lewis.) Naša življenja so odvisna od tega ali je zadoščeno varnostnim standardom v nuklearni elektrarni; od tega koliko pesticidov gre lahko v našo hrano in koliko umazanije v naš zrak; od tega kako vešč (ali nekompetenten) je naš zdravnik; ali bomo izgubili službo ali pa jo dobili je odvisno od odločitev, ki jih sprejmejo vladni ekonomisti ali uprava korporacije; in tako dalje. Večina posameznikov ni v poziciji, da bi se zavarovala proti tem grožnjam, ali pa to lahko stori v zelo omejeni meri. Posameznikovo iskanje varnosti je tako omejeno in moteno, kar vodi do občutka nemoči.

68. Mogoče bi bilo ugovarjati, da je primitiven človek fizično manj varen kot moderen človek. Slednje bi bilo mogoče sklepati sodeč po njegovi krajši pričakovani življenjski dobi; po tej logiki moderen človek pač trpi zaradi manjše in ne večje količine nevarnosti, kot je normalno za človeška bitja. Toda psihološka varnost ne hodi z roko v roki s fizično varnostjo. Objektivna varnost ni toliko tisto, zaradi česar se počutimo varne, kot je to občutek samozavesti v našo sposobnost skrbeti sami zase. Primitivni človek, ki mu grozi neustrašna žival ali lahkota, se lahko samo obrani ali pa potuje v iskanju za hrano. Res je, da nima nobene gotovosti v uspeh njegovega truda, toda nikakor ni nemočen zaradi stvari, ki mu pretijo. Po drugi strani pa modernemu posamezniku grozijo mnoge stvari, proti katerim je nemočen; jedrske nesreče, karcinogene snovi v hrani, onesnaževanje okolja, vojna, višji davki, vdor v njegovo zasebnost s strani velikih organizacij, nacionalno-razsežni socialni ali ekonomski fenomeni, ki lahko zmotijo njegov način življenja.

69. Res je, da je primitivni človek nemočen proti nekaterim stvarem, ki mu grozijo; na primer proti bolezni. Toda ta riziko lahko sprejme stoično. Taka je pač narava stvari, nikogaršnja krivda ni, razen če je za to kriv kak imaginaren, nepoosebljen demon. Toda grožnje, ki pretijo modernemu posamezniku, so navadno delo človeka. Niso rezultat naključja, temveč so mu vsiljena s strani drugih ljudi, na katerih odločitve kot posameznik ne more vplivati. Posledično se počuti zafrustriranega, ponižanega in jeznega.

70. Tako ima primitivni človek v veliki večini svojo varnost v lastnih rokah (bodisi kot posameznik ali kot član manjše skupine), medtem ko je varnost modernega človeka v rokah oseb oziramo organizacij, ki so bodisi preveč oddaljene ali pa prevelike zanj, da bi nanje lahko osebno vplival. Gon po varnosti modernega človeka tako navadno pade v skupini ena in tri; na nekaterih področjih (hrana, zavetje, itd.) je njegova varnost zagotovljena izključno na račun trivialnega truda, medtem ko si na drugih področjih ne more zagotoviti varnosti. (Prej povedano zelo poenostavlja realno situacijo, vseeno pa v grobem opiše kako se je situacija modernega človeka razlikuje od tiste primitivnega človeka.)

71. Ljudje imajo mnogo kratkotrajnih gonov ali impulzov, ki so nujno zavrti v modernem življenju in tako padejo v tretjo skupino. Človek se lahko ujezi, toda moderna družba ne sme dovoliti pretepanja. V mnogih slučajih ne dovoli niti verbalnega nasilja. Ko se nekam odpravlja, se človeku sicer lahko mudi, ali pa je razpoložen tudi za počasno potovanje, toda kljub vsemu v glavnem nima nobene druge izbire, kot da se giblje s tokom prometa in upošteva prometno signalizacijo. Slehernik bi si morda želel opraviti svoje delo na drugačen način, toda ponavadi lahko dela samo po pravilih, ki mu jih je postavil njegov delodajalec. Tudi v mnogih drugih rečeh je moderni človek okleščen zaradi mreže pravil in regulacij (eksplicitnih ali implicitnih), ki tako zavirajo mnoge od njegovih impulzov in so v navskrižju z procesom moči. Večine teh regulacij pa se ne da odpraviti, saj so nujne za delovanje industrijske družbe.

72. Moderna družba je v nekaterih pogledih ekstremno permisivna. Ko pride do stvari, ki so irelevantne za delovanje sistema, lahko v glavnem počnemo kar koli želimo. Lahko smo pripadniki katere koli religije želimo (dokler ta ne spodbuja vedenja, ki je nevaren sistemu). Lahko gremo v posteljo s komur koli želimo (dokler prakticiramo »varen seks«). Lahko počnemo kar koli pač hočemo, dokler je to nepomembno. Toda pri vseh pomembnih stvareh sistem navadno močno regulira naše obnašanje.

73. Vedenje ni regulirano samo preko eksplicitnih pravil in tudi ne samo s strani vlade. Kontrolo se pogosto izvaja prek indirektnega ustrahovanja pa tudi prek psihološkega pritiska ali manipulacije in tudi s strani drugih organizacij ali pa celo sistema, kot celote. Večina velikih organizacij uporablja razne oblike propagande z namenom, da bi manipulirala z odnosom in vedenjem javnosti. Omenjena propaganda ni omejena samo na vse oblike »komercialnega oglaševanja« in včasih zavestno s strani ljudi, ki jo ustvarijo, niti ni mišljena kot taka. Vsebina zabavnih programov je, na primer, močna oblika propagande. Primer indirektne ustrahovanja pa bi bil takšen: Zakon, ki pravi, da moramo vsak dan v službo in upoštevati ukaze naših nadrejenih, ne obstaja. Pravno gledano nam nič ne more preprečiti, da bi šli živet v divjino kot primitivni ljudje ali da bi se v posel podali samostojno. Toda v praksi je stvar malo drugačna, saj je ostalo izredno malo nedotaknjene divjine in tudi v ekonomiji je prostora samo za omejeno število lastnikov malih poslov. Tako nas lahko večina preživi samo kot zaposlenci nekoga drugega.

Prevedla je Polona. Vi pa lahko malce nepopolno verzijo tudi poslušate!

NAZAJ NA INDEX

Lanx Satura

Mr. Džanko Witch je tokrat namešal tale holistični zvarek:

NAZAJ NA INDEX

Zapiramo obzorja

Danes poslušamo crust-grind zasedbo iz Seattla, Decrepit in komad Extortion iz plate Tired Of Licking Blood From A Spoon. Za potrebno dozo metaliziranja tudi prek posnetka rubrike marljivo skrbi brutalizator Te666la.

NAZAJ NA INDEX

AJGUGL

Izraelski cariniki ubili laptopa: -klik-

Multifox: -klik-

NAZAJ NA INDEX

Ena mesena

Koji če nam kurac reklama! Eto eno: za Larsa Ulricha in Četrtkov Jutranji Program.

NAZAJ NA INDEX