Iz mešanice krvavo rdečega tiska in papirja se je ponovno rodila Tribuna. Voda ji je včeraj odtekla v Menzi pri koritu. Pri projektu, ki sicer poteka pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, gre za obuditev starega časopisa Tribune, ki je izhajal med letoma 1951 in 1998.

Svoja pričakovanja nam je ob izidu nabobnal Anej Korsika.



Tribuna je slovela po tem, da je zmeraj imela ostro nabrit jezik, ki je velikokrat poskrbel za prebavne motnje takratnih oblastnikov. Pisci tega časopisa so svojo drznost preizkušali z vsako novo številko. Po besedah doktorja Mladena Dolarja, ki je na Tribuni urednikoval med letoma 1971 in 1972, so pisci vedno znova preizkušali meje v smislu »Ali lahko gremo še dlje?«. In so šli ... Neredko se je zgodilo, da kakšna številka ni izšla, to pa predvsem zaradi pismenosti Komunistične partije, ki jo je v svinčenih časih spremljala z velikim zanimanjem ter jo, ko ji je Tribuna povzročila drisko, čir na želodcu ali kakšno drugo prebavno neprijetnost, prepovedala.

Danes, po oceni udeleženke okrogle mize Sandre Bašić Hrvatin, trenutno politično kliko, čeprav je pluralnejša, preveva nepismenost. Če je v tistih časih, tam nekje nazaj, nekdo še prebiral časopisje, se danes ne moremo izogniti vtisu, da ga, vsaj politika, ne več. Na polje medijev tako vstopi trg, ki uporablja drugačne prijeme cenzure. Ti gredo v smer umikanja oglaševalcev. Posledica tovrstnega ravnanja je propad tiskanih medijev, kar še posebej občutijo časopisi. Za novopečeni stari medij so ti strahovi odveč, saj izhaja brez oglasov. Temu je tako zaradi dobrovoljnosti nekih drugih oblastnikov, ki so Tribuni po popkovini spustili ekonomska sredstva, da je sploh lahko izšla. Kljub temu se nam zastavlja vprašanje finančen odvisnosti, na katerega nam odgovarja novopečeni urednik Anej Korsika:



Eden izmed ciljev nove Tribune je ohraniti kritičnost. Pri celotnem projektu Tribuna pa globoko upamo, da v ozadju tega projekta ne stoji namera, ki želi izživeti zgolj sen poznih šestdesetih let, ki jih obstoječa generacija nikoli ni in ne bo živela. Po kolikšni nostalgiji pravzaprav diši nova Tribuna?



Aktivistka in raziskovalka področja migracij in marginalnih družbenih skupin, doktorica Mojca Pajnik vidi prihodnost Tribune takole:



O praznini v medijskem prostoru ter s čim jo napolniti, nam Pajnikova pove sledeče:



Na vprašanje, ali mora imeti Tribuna v ozadju politični program, nam Pajnikova odgovarja:



O uredniški politiki nam svoje poglede razloži Anej Korsika:



O pasteh uredniške politike in pogledu v prihodnost je Tribuni vedeževal Tomaž Zaniuk:



Ali lahko v Tribuni v prihodnosti, ob krčenju daljših prispevkov, pričakujemo članek na 20. straneh?



Porod novega starega časopisa sva z ginekološko natančnostjo dokumentirala JernejaB in Francii.