Generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen se mudi v Moskvi, kjer hvali nov začetek v odnosih med NATOM in Rusijo, ki so se načeli z vojaškim spopadom med Gruzijo in Rusijo avgusta leta 2008. To je tudi prvi obisk Moskve s strani generalnega sekretarja NATA po omenjenem spopadu, z njim pa si Rasmussen želi pridobiti večje sodelovanje Kremlja pri operacijah v Afganistanu in Iraku.

Po mnenju neimenovanega diplomata pa je v prvi vrsti razširitev dogovora iz aprila 2008, po katerem lahko NATO preko Rusije v Afganistan pošilja zaloge. Ta razširitev dogovora bi pomenila, da bi lahko NATO preko največje države na svetu v Afganistan pošiljal tudi orožje. Rasmussen si želi večje pomoči Rusije v bojih s talibi, kot konkreten primer pa je navedel oskrbo s helikopterji, rezervnimi deli zanje in izobraževanje pilotov.

V nemškem parlamentu je začela delovati posebna preiskovalna komisija, ki bo preiskovala septembrski zračni napad v Afganistanu, kjer je izgubilo življenje 142 ljudi, med njimi veliko civilistov. Napad je odredil nemški poveljnik, naperjen pa je bil proti dvema cisternama, ki so ju prej ugrabili talibi. Zaradi incidenta so do sedaj odstopili nemški minister za delo in socialo Franz Josef Jung, ki je bil takrat minister za obrambo, načelnik generalštaba nemške vojske Wolfgang Schneiderhan ter državni sekretar na ministrstvu za obrambo Peter Wichert.

O odločitvi švicarskih volivcev, ki so na referendumu konec novembra izglasovali prepoved gradnje minaretov v državi, bo morda odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Za to je poskrbel nekdanji tiskovni predstavnik mošeje v Ženevi Hafid Ouardiri, ki je na omenjenem sodišču vložil tožbo. Ouardiri meni, da je prepoved gradnje minaretov v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, vendar nekateri strokovnjaki dvomijo, da bo sodišče tožbo sploh sprejelo. Švicarski profesor kazenskega prava Stefan Trechsel pa pravi, da se mora Ouardiri najprej obrniti na vse švicarske sodne organe, vse do zveznega sodišča.

Palestinska osvobodilna organizacija je podaljšala mandat predsedniku Mahmudu Abasu in parlamentu za pol leta. Domnevno zato, da bi se izognili vakumu, ki bo nastopil, ko 24. januarja prihodnje leto parlamentu poteče mandat na palestinskih ozemljih. V Palestinski osvobodilni organizaciji ima sicer večino Abasovo gibanje Fatah, kar je še povečalo razkol s konkurenčnim Hamasom, ki nadzoruje območje Gaze. Hamas je potezo Palestinske osvobodilne organizacije tako označil za nov trik, katerega cilj je Abasu podeliti legitimnost z navajanjem, da je vse – tako parlament, kot predsednik - v enem košu.