OFF NAPOVEDNIK

Na obeh škornjih, na južni in severni polobli, se kali pristen katoliški videz. V Neaplju se je na stojnicah poleg Device Marije, Jezuščka in drugih sakralnih podob znašel trenutno najbolj prodajani lik – Silvio Berlusconi. Ta je upodobljen z okrvavljeno obvezo in izšamarjenim frisom, drugi najbolj prodajani kipec pa je maketa katedrale, ki jo je napadalec zalučal v premiera.

Hujše kalitve katoliškega izročila pa si je privoščila anglikanska cerkev na Novi Zelandiji, kjer je vikar pred lastno cerkev razobesil plakat gole Device Marije in Jožefa, nad njima pa napis »Ubogi Jožef, z Bogom se je težko kosati«. Kot pravi vikar, je potrebno razmisliti o resničnem izvoru božiča in podvomiti o dobesednosti Biblije. Seveda so katoliki na Novi Zelandiji razburjeni, pomoč pa že obljubljajo v Vatikanu.

OFF PROGRAM

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zanikal možnost, da bi Rusija in Združene države Amerike že ta teden, ob robu podnebne konference v Kopenhagnu podpisale novo pogodbo o zmanjšanju zalog jedrskega orožja. Ta bi nadomestila hladnovojno pogodbo »Start 1«, ki je petega decembra prenehala veljati. Lavrov je krivdo za upočasnitev razorožitvenih pogajanj pripisal ameriškim pogajalcem, ti pa se sklicujejo na potrebo po dodatnih inštrukcijah oblasti v Beli hiši. Obe državi sta sicer že julija podpisali namero o zmanjšanju števila jedrskih konic pod tisoč sedemsto kosov na obeh straneh. Ta cilj naj bi z novo pogodbo, sprejeto še do konca decembra, dosegli v nekaj letih.

Odposlanec Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo, Alan Doss, je za konec meseca napovedal prekinitev vojaške operacije na vzhodnem delu države. Ta naj bi, kot pravi, v večji meri oslabila uporniško skupino Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande, ki na področju deluje petnajst let, a operacija, po mnenju strokovnjakov, ni resneje ogrozila gibanja. Tako imenovane mirovniške sile Združenih narodov Monuc v Kongu delujejo že desetletje, štejejo enaindvajset tisoč glav, tokratno vojaško operacijo pa so izvedle skupaj z kongoško vojsko.

Človekoljubne organizacije so operacijo kritizirale, saj naj bi nedisciplinirana kongoška vojska operacijo izrabila za napade na civilno prebivalstvo, zakrivila stotinje pobojev in posilstev. Odposlanec je še navrgel, da obstaja dilema med varovanjem civilnega prebivalstva in sodelovanjem s kongoško vojsko. O sestavi in prihodnosti Monuca bodo odločali v Združenih narodih v prvi polovici prihodnjega leta. Evropski parlament pa bo danes sprejel resolucijo, ki se tiče etničnega nasilja na zahodu države, zaradi katerega je domove zapustilo štiriinštirideset tisoč ljudi.

Humanitarna organizacija Oxfam opozarja na izjemno sušo v vzhodni Afriki. Že šesto leto zapored se tamkajšnje države soočajo z minimalno količino padavin, izsušena zemlja pa bo na obilnejšo dozo dežja morala počakati vse do aprila. Suša je na rob preživetja prignala dvajset milijonov že tako lačnih prebivalcev Somalije, Etiopije, Kenije, Tanzanije in Ugande. V zadnjih treh državah je zaradi suše poginilo milijon in pol glav goveda, koz in ovac. Kmetje v iskanju boljšega življenja migrirajo v mesta, ki pa se že tako ali tako spopadajo z visokimi stopnjami brezposelnosti.

V Kolumbiji se riše novo zavezništvo. Največja uporniška skupina Revolucionarne oborožene sile Kolumbije - FARC, ki šteje okoli deset tisoč članov, in Nacionalna osvobodilna vojska – ELN, ki jih šteje približno pol toliko, naj bi se združili v boju proti sovražniku. Čeprav je ELN ideološko manj tog od FARC-a, ki se strogo drži marksistične ideje, obe skupini sporočata, da so edini sovražniki skupni sovražniki - severno ameriški imperializem in domači oligarhični lakaji. Ker je v slogi moč, združitev pomeni več preglavic za Alvara Uribeja, predsednika države, ki se je sicer proslavil z nekaj operacijami, ki so resneje prizadele organiziranost FARC-a.

Zahodnosaharska aktivistka Aminatou Haidar je bila po več kot mesecu dni gladovne stavke odpeljana v bolnišnico na Kanarskih otokih. Tam naj bi ji ob še vnaprejšnjem odklanjanju hrane ublažili trebušne bolečine, potem pa bo nadaljevala s svojim protestom proti maroškim oblastem. Te ji niso dovolile vstopa v samooklicano državo Zahodna Sahara, ker se na meji ni hotela opredeliti kot maroška državljanka. Haidar pa je ostala načelna tudi do španske ponudbe državljanstva ali političnega azila in to zavrnila.

V Kopenhagnu se še naprej zadržuje naš sodelavec Kuki, ki se nam je zopet javljal iz danskega glavnega mesta:



V Evropskem parlamentu naj bi danes sprejeli še zadnji proračun unije, ki poteka po pravilih, določenih v pogodbi iz Nice. Največja dilema proračuna za leto 2010 je financiranje načrta za osvežitev gospodarstva, oziroma iskanje denarja za le-tega. V prihodnje bodo tovrstne odločitve lažje, saj bo parlament odločal tudi o izdatkih za kmetijstvo, kar obsega dobršen del proračuna.

Odbor za obrambo v Državnem zboru je odobril namero vlade glede sodelovanja slovenske vojske v Afganistanu. Odslej bo okoli devetdeset pripadnikov Slovenske vojske urilo bataljon afganistanske vojske, ki naj bi štel do šesto vojakov. Tako bo slovenska vojska pod lastnim poveljstvom, vodila pa bo lastno skupino za mentoriranje in povezave, kot se proces izobraževanja vojakov imenuje. Ta predvideva tudi odhode na teren z afganistanskim bataljonom, kar dejavnosti slovenske vojske postavlja v novo luč in večjo nevarnost. S čim so prepričali člana odbora, Dušana Kumra iz Socialnih demokratov, nam bo povedal Kumer sam:



Tomo Križnar in Klemen Mihelič sta na frontnih črtah ter begunskih taboriščih med Čadom in Sudanom prebivalcem razdelila enainosemdeset kamer z opremo, ki bo omogočila takojšnjo objavo posnetkov na spletu. Ti naj bi branili predvsem dekleta, žene in otroke pred posilstvi in napadi oboroženih skupin.