* Popularnost v basu povaljanih elektronskih klubskih muzik po vzponu dubstepa pred kakšnimi petimi leti še ne pojenja. Po tem, ko je dubstep postal formalistično preveč ukalupljen, vse več producentov širi izročila te južnolondonske uspešnice, ki je v zadnjih letih narekovala - ali pa še narekuje - klubske smernice na Otoku in v Evropi. Zdi se, da je dogajanje, kljub nekaterim poskusom, Slovenijo povsem zaobšlo, kar je v luči siceršnje prisotnosti dubovskih elektronskih praks na tej strani Alp precej nerazumljivo. In kje v to enačbo pade Yanoosh? Pred nekaj leti so ga promotorji enega od uličnih festivalov v prestolnici napovedali kot prvega domačega dubstepperja, dasiravno je njegova glasba že takrat odstopala od smernic, ki jih je narekovalo londonsko podzemlje. Podobnosti bi sicer lahko vlekli v basovskih abstrakcijah, toda Yanoosheva izraznost je bila že tedaj bliže bolj tradicionalnim downtempo vsebinam, denimo kakšnemu triphopu, kot pa dubstepu. In to znova potrjuje tudi njegov dolgometražni prvenec ‘Hibernate 1000 miles from earth', ki je te dni luč dneva ugledal pri prebujenem RX:TX.

Januš Aleš Luznar alias Yanoosh je na domači glasbeni sceni torej že razmeroma prepoznaven akter. Dejstvo, da je šele sedaj objavil svoj prvenec, pa je pravzaprav nekakšna stalnica domačih elektronskih producentov. V kolikor se pečajo s tistimi nekoliko bolj obrobnimi klubskimi muzikami, kar je v Yanooshevem primeru skozi prizmo sorodnosti z dubstepom sicer nerazumljivo, pač enostavno ostanejo spregledani. K sreči je presežke v Luznarjevi glasbi prepoznal starosta slovenske elektronike Gregor Zemljič, ki je Yanoosha povabil k založbi RX:TX in domača elektronska diskografija je postala bogatejša še za en zanimiv plošček. Prepoznavnost je Yanoosh doslej torej gradil predvsem skozi živo nastopanje. Kot to velja za tiste zanimivejše domače elektronske ustvarjalce, pa so se tudi njegove skladbe pojavile na obeh doslej izdanih kompilacijah ‘K4 format', na katerih je zbran cvetober domače kreativne elektronike. A medtem ko ta dva ploščka služita predvsem neki orientaciji po domači sintetični klubski ponudbi, plošček ‘Hibernate 1000 miles from earth' Yanoosha predstavi kot zrelega avtorja.

Kot se rado primeri popularnim praksam, velikanska produkcija s seboj pripelje neizogibno ponavljanje in prevpraševanje istih idej. Temu se s svojim prvencem ne izogne niti Yanoosh, vendar pa mu tu v plus šteje dejstvo, da vendarle ostane nekje na obrobju tistih najočitnejših smernic. Tam, kjer se je v zadnjih letih rodilo nekaj zanimivejših albumov, ki sicer referirajo na dubstep, a obenem ponujajo drugačne in že zato intrigantne vsebine. Yanoosh v svoji glasbi odmev basovskih tradicij preči s triphopom, zvočnostjo otoške abstraktne elektronike, ne umanjka spogledovanje z zapuščino berlinskega dubovskega techna, niti posamezna refleksija izvornega karibskega duba. Kombinacijo teh različnih, predvsem kronološko opredeljenih praks, avtor sestavi v koherentno celoto, ki mestoma odpre prostor nekaterim zanimivim domislicam. Glede na krajšo formo skladb, ki ne sledi atmosferičnim basovskim dolgovezjem, bi si morda želel le nekaj več razgibanosti. Dvanajst skladb si je med seboj nekoliko preveč podobnih, kar je skozi prizmo koherentnosti ploščka sicer povsem umestno, a kratka forma skladb bi vendarle morala izpostaviti nekaj naslovov, ki bi že ob prvem poslušanju obstali v ušesih. V pomanjkanju tistih zanimivejših elektronskih plošč domačih ustvarjalcev pa je ‘Hibernate 1000 miles from earth' kljub preverjeni estetiki seveda nadvse hvalevredna pridobitev.

pripravil Goran Kompoš