Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PUSTEGA GRADA (2702 bralcev)
Sreda, 30. 12. 2009
Urh



...v Avstraliji bo domnevno naslednje leto močno upadlo število indijskih študentov zaradi rasizma...
...prva uradna istospolna poroka v Argentini...
...Obama pravi, da so bile pri poskusu terorističnega napada na letalu družbe Northwest storjene sistemske napake...
...imenovanje vrhovnega tožilca v Nigeriji naj bi bilo sporno...
...po mnenju organizacije Novinarji brez meja se nasilje nad novinarji povečuje...

NAPOVEDNIK

Občina Šoštanj, ki jo je v šaleški dolini sicer po drugi svetovni vojni zasenčilo Titovo Velenje, se je odločila za obnovitev Pustega Gradu, ki je uničen že od petnajstega stoletja naprej. Za to potezo so se med drugim odločili ob stoti obletnici mesta, grad nad mestom pa bi po obnovitvi lahko prevzel primat nad drugim gigantom v občini, Termo elektrarno. Njeni stolpi so sicer veliko višji od gradu in tudi okolju mnogo bolj neprijazni. Govorili smo z Bojanom Rotovnikom, ki je vodja projekta oživitve Pustega Gradu.



Poslušate Pusti grad OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Latinski Ameriki, natančneje v Argentini, so bili priča prvi homoseksualni poroki, ki sta jo poročenca Jose Maria Di Bello in Alex Freyre dosegla s pomočjo sodišča. Ostale istospolne pare sta pozvala, naj sledijo njunemu zgledu. Civilno pravo v Argentini istospolnih porok ne priznava, zaradi česar matičar sprva ni hotel opraviti obreda, a je guvernerka v provinci Ognjena zemlja, Fabiana Rios, nato izdala poseben odlok, ki je poroko omogočil, saj je argentinska ustava na tem področju precej ohlapna. Istospolne registracije od leta 2002 omogoča tudi Buenos Aires, vendar tam istospolni pari ne dobijo istih pravic kot heteroseksualni, torej je stanje podobno kot v Sloveniji.

Ameriški predsednik Barack Obama je priznal sistemske napake pri tako imenovanem terorističnem napadu na letalo družbe Northwest, v petkovem poletu iz Amsterdama v Detrotit. Med temi napakami je najbolj izpostavil primer, ko imajo vladne agencije informacije o določeni sumljivi osebi, vendar teh ne delijo z drugimi oziroma ne ukrepajo. Postavil pa se je v bran ministrici za domovinsko varnost, Janet Napolitano, od katere republikanci zahtevajo odstop. Spomnimo. V petek je triindvajsetletni Nigerijec Umar Faruk Abdulmutalab na letalu omenjene družbe skušal detonirati bombo, skrito v hlačah, ki pa je povzročila zgolj manjši požar, nakar so ga obvladali potniki.

Na Nizozemskem pa zaradi incidenta že napovedujejo uvedbo varnostnih rentgenov na letališčih, ki bi omogočali slikanje oseb, kot če bi bile gole. Predlog podpirajo vse nizozemske stranke, ki pravijo, da ima varnost na letališčih prednost pred zasebnostjo. Vendar Evropska unija še ne dovoljuje takšnih metod, zato pozivajo Evropski parlament, da uvedbo takšnih rentgenov odobri že v naslednji obravnavi.

Sicer nekatera letališča v uniji že uporabljajo tovrstne rentgene, vendar samo v primeru, če si potniki sami izberejo takšen pregled kot alternativo klasičnemu. Evropska komisija je predlog za uvedbo rentgenov za skeniranje telesa predlagala v drugi polovici lanskega leta, vendar ji je Evropski parlament naložil, naj opravi oceno učinka te metode na človekove pravice in njegovo zdravje. Komisija je nato predlog odložila za nedoločen čas.

Imenovanje novega vrhovnega tožilca Nigerije, Aloysiusa Katsine-Aluja, naj bi bilo po mnenju tožil,ca Bamidele Atura, nelegalno, saj je bilo izvedeno v odsotnosti predsednika države, Umara Yar-Adue, ki je zaradi srčnih težav v bolnišnici. Yar-Adua pa je edini, ki lahko imenuje vrhovnega tožilca, ta pa mora pred njim opraviti tudi zaprisego. Ker se to ni zgodilo, nadaljuje Atura, lahko ljudstvo kljubuje vrhovnemu tožilcu na sodišču. Sicer pa je bilo že več pozivov k odstopu predsednika Yar-Adue zaradi zdravstvenih težav.

V Avstraliji se bo po projekcijah turistične agencije število indijskih študentov v letu 2010 zmanjšalo za 20 odstotkov, trenutno pa jih tam študira čez 70.000. Razlog za zmanjšanje naj bi bilo po mnenju policije večje število napadov na indijske študente v letu 2009, pri čemer policija pravi, da gre za oportunistična kriminalna dejanja. Indijci se s tem ne strinjajo, ampak napade vidijo kot rasistične, rasizem pa v deželi tam spodaj v zadnjem desetletju narašča. Zaradi tega predsednik indijske zveze študentov, Gautam Gupta, pričakuje 50-odstotno zmanjšanje indijskih študentov v Avstraliji. Ekonomsko bo upad Avstralijo stal predvidoma 77 milijonov dolarjev, seveda pa se slabšajo tudi politični odnosi med državama.

Organizacija »Novinarji brez meja« v poročilu za leto 2009 ugotavlja, da je bilo v tem letu ubitih 76 novinarjev, kar je 16 več kot lani, medtem ko se je povečalo tudi nasilje nad novinarji. K povečanju števila ubitih novinarjev je prispevalo predvsem trideset umorov žurnalistov na Filipinih, med katerimi je bila tudi slovenska filmska kritičarka Nika Bohinc. Med za novinarje posebej nevarnimi državami glede na smrtne žrtve organizacija izpostavlja še Somalijo, Pakistan in Rusijo, presenetljivo pa izpuščajo nekatere države Latinske Amerike, kot je na primer Kolumbija.

Laos mednarodni skupnosti Združenih narodov zagotavlja, da se več tisoč pripadnikom etnične skupine Hmongov, ki jih je Tajska ta ponedeljek prisilno izgnala v Laos, ne bo godilo slabo. Je pa svojevrsten paradoks, da Laos ni odobril dostop komisariata Združenih narodov do Hmongov, ker bi to po mnenju laoškega zunanjega ministrstva otežilo proces ponovne naselitve. Hmongi so se med državljansko vojno borili proti komunistom, ki so leta 1975 nad njimi naredili pogrom. Tajska je Hmonge vrnila Laosu, ker jih ne dojema kot politične, ampak kot ekonomske pribežnike.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je ob koncu leta izrazil zaskrbljenost nad situacijo slovenske manjšine v Italiji. Ta se tiče predvsem krčenja finančnih sredstev, s čimer naša zahodna soseda tudi ne izpolnjuje zakonskih določil, na kar je včeraj opozorila tudi slovenska kulturno-gospodarska zbornica. Urad je za reševanje situacije Slovenskega stalnega gledališča namenil 257.000 evrov. Poleg tega je namenil 50.000 evrov pomoči slovenskim otroškim jaslim, ki delujejo v okviru dijaškega doma Srečko Kosovel in od občine prav tako niso dobile sredstev.





Komentarji
komentiraj >>