Redakcija aktualno-politične redakcije Radia Študent je tudi leto 2009 redno spremljala v oddajah Kultivator. Lansko leto so zaznamovale predvsem gospodarske teme povezane z aktualno gospodarsko-finančno krizo, ki je sicer sprožila debato o primernosti trenutne kapitalistične ureditve, vendar globljih premikov pri zavračanju le-te ni zaznati. Bolj kot v odnosu ljudi do vzrokov poraznega družbenega stanja, skritih v nas samih, se je kriza odsevala v večji brezposelnosti, propadanju podjetij in političnih igricah pri maskiranju pravih vzrokov za aktualno stanje.

Del omenjene folklore je tudi običajno streljanje opozicijskih topov, s čimer je ta v začetku lanskega leta hitela javnost prepričevati, da Pahorjeva vlada nima pojma, kaj storiti proti krizi in da zavlačuje. Opozicijska SDS je bila seveda pri napadih najbolj neusmiljena, njen vidni član in bivši gospodarski minister Andrej Vizjak pa je takole strnil svoje misli na to temo:



No, Vizjak bi morda namesto izraza reinvestiranje dobička moral raje reči redistribucija dobička, vendar bi bilo to zanj verjetno bogokletno dejanje. In ravno vztrajanje pri ustaljenih družbenih in gospodarskih vzorcih je pripeljalo do nečesa, kar se je dojemalo kot novo in pozitivno. Govorimo seveda o septembrskem spontanem uporu delavcev Gorenja, ki naj bi nakazoval prebujeno proletarsko zavest; slednjega naj bi se delodajalci tako zelo bali. Boj se je zaključil uspešno za obe strani. Za delodajalca celo bolj, saj ga drobtinice, ki jih je skozi zobe podelil zaposlenim, ne stanejo toliko, kolikor fascinirajo delavce. Glavna odlika upora v Gorenju je bila samoorganizacija. Kako je to izgledalo? Spomnimo se besed delavca Borisa, ki je dogodke takole predstavil:



Tema vstopanja Hrvaške v evroatlantske povezave nas je spremljala celo leto, saj je imel pri tem besedo tudi domač politični vrh, ki je to proceduralno vprašanje napihnil do skrajnih meja iskanja strankarskih interesov. Premier Pahor je na začetku morda edini še verjel v svojo politiko brezmejnega dialoga z vsemi, tudi ko je šlo za marginalce, zbrane okoli Stranke jebenega slovenskega naroda. Mi smo se takrat upravičeno spraševali o njegovih psihičnih karakteristikah, ki so ga gnale v Maribor na pogovore z omenjenimi liki. Lik in delo Boruta Pahorja je najprej takole razčlenil politični komentator in socialni psiholog Vlado Miheljak:



Probleme Pahorjeve premierske drže je povzel tudi kolumnist Marko Crnkovič:



Koalicija je presenetila s predlogom novega družinskega zakonika, ki se sicer bolj osredotoča na pravice otroka, vendar kot pomembno novost vsebuje pravico istospolno usmerjenih do porok in posvojitve otrok. Skratka, homoseksualci bodo v vsem enakopravni heteroseksualcem. Ne glede na to, kakšno mnenje imamo sicer o vladi, je treba priznati, da gre za precejšen korak naprej v dojemanju državljanstva kot enake pravice za vse. Glede na kritike, ki jih na tem mestu ne bomo ponavljali, vsaj dokler ne bodo smiselne, pa gre tudi za skok v družbenem razvoju. Predlog je presenetil tudi pripadnike istospolne skupnosti, takole pa je uvajanje predloga komentirala Tatjana Greif iz Škuca LL:



Novembra je Slovenijo preplavila nogometna evforija ob uvrstitvi naše reprezentance na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v Južni Afriki junija letos. Na našem radiu smo takrat z distance spremljali vse iracionalne elemente, ki so izbruhnili na površje ob navdušenju nad predstavami domačih nogometašev. Spraševali smo se, ali popularni navijaški slogani niso morda preveč nacionalistični in izključujoči do pripadnikov drugih narodnosti, ki živijo na našem ozemlju. Izbruh navijaških strasti in ostalih pojavov je pokomentiral profesor na Filozofski fakulteti, Igor Pribac:



Nobenega dvoma ni, da bo tudi leto 2010 ponudilo dovolj materiala za vse kultivatorje, ki bodo sledili. Sledite jim tudi vi vsak petek, ob pol štirih, na 89,3.