NAPOVEDNIK

Finančna kriza je vseeno naredila neke dobre stvari. Poleg koristi založnikov Marxovega Kapitala bodo letos izven konkurence Evrovizije ostale štiri države. Te države so Češka, Črna Gora, Andora in Madžarska. Njihove odločitve - ne glede na motive - vsekakor podpiramo. Obžalujemo pa, da med državami, ki so odpovedale nastop na Evroviziji, ki bo potekala maja na Norveškem, ni Slovenije. Žalostí nas tudi, da se prireditvi ni odpovedala Litva, ki je sicer že bila tik pred tem, nato pa je litvanski nacionalni televiziji pet minut pred polnočjo, kar je bil zadnji rok za prijavo, uspelo najti sponzorje.

Skupno število držav, ki bodo na Evroviziji nastopile, bo tako na Norveškem na našo žalost še vedno kar veliko, devetintrideset namreč, za prireditev pa bodo zapravili zgolj sedemnajst milijonov evrov, zaradi krize pač. Bi pa bili toliko bolj veseli, če bi kriza odplaknila Evrovizijo, kar pa se seveda ne bo zgodilo.

Poslušate anti-Evrovizijski off program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V mestu Naga Hamadi v južni egiptovski provinci Kena so na predvečer pravoslavnega božiča ubili šest koptskih kristjanov in policista, poleg tega pa je bilo devet ljudi ranjenih. Napad se je zgodil po aretaciji kopta, ki naj bi posilil muslimansko deklico. Glavna odgovorna oseba za napad naj bi bila policiji znana, iščejo pa še dva njegova sodelavca. Za vse domnevajo, da gre za verske fanatike. V Egiptu je sicer deset odstotkov prebivalcev koptskih kristjanov, ki pravijo, da so diskriminirani in da so večkrat tarča versko motiviranih napadov.

Argentinska predsednica, Christina Kirchner, je vojski ukazala, da umakne oznako zaupno z vseh dokumentov iz časa vojaške diktature, ki je trajala od leta 1976 do 1983. Gre za kontroverzne dokumente, ki bodo vsaj delno pojasnili zločinski karakter diktature, pod katero je življenje izgubilo več tisoč politično levičarsko opredeljenih ljudi, še več pa jih je bilo mučenih. Po mnenju Kirchnerjeve je skrajni čas, da pridejo ti dokumenti v javnost, saj izgovor, da ogrožajo nacionalno varnost, ne zdrži vode.

Mednarodne skupine za pomoč Sudanu pravijo, da je mirovni sporazum iz leta 2005 pred propadom in da mora svet nemudoma ukrepati, če hoče zajeziti morijo smrtonosnega koktajla nasilja in političnih tenzij. Mirovni sporazum pred petimi leti, ki sicer konfliktov ni odpravil, je končal dvaindvajsetletno  državljansko vojno, ki je terjala okoli milijon in pol življenj. Po mirovnem sporazumu je predsednik Omar al-Bashir vstopil v vlado z upornim Gibanjem za osvoboditev ljudstva z juga države. Ker je ta del države bogat z nafto, rastejo tenzije pred aprilskimi generalnimi volitvami in morebitnim referendumom na jugu države o odcepitvi od Sudana, ki bo leta 2011. Lani je na jugu Sudana umrlo več ljudi kot v pokrajini Darfur. Gibanje za osvoboditev ljudstva obtožuje stranko Nacionalni kongres predsednika al-Bashirja, da podpihuje etnično nasilje.

Maoisti so po demokratično izpeljanih parlamentarnih volitvah v Nepalu leta 2008 prevzeli oblast, zaradi nesoglasij s poveljstvom vojske pa so se vodenju države lani odrekli. Sedaj se končno ureja status upornikov, zaradi katerega je spor med vojsko in vlado sploh vzniknil. Maoisti so zahtevali, da se približno dvajset tisoč njihovih pripadnikov, ki so dobro desetletje bíli boj ob strani nekdanjega vodje maoistov Prachande, sprejme v regularno vojsko, kar pa poveljstvo le-te ni dovolilo. Uporniki, med njimi nekaj tisoč mladoletnikov, so od mirovnega sporazuma leta 2006 nastanjeni v taboriščih Združenih narodov. Sedaj kot prvi iz taborišč odhajajo ravno mladoletniki, katerim je država ponudila več možnosti – izobraževanje ali pomoč pri zasnovi novega podjetja.

V Slovenj Gradcu so potekali pogovori poslancev Desusa o morebitnem prevzemu Ministrstva za okolje s strani njihovega poslanca Matjaža Zanoškarja, ki je na vključitev v kadrovski postopek tudi pristal. Namen sestanka je bil po besedah vodje poslanske skupine Desusa, Joška Godca, ugotoviti, ali je Zanoškar, ki je tudi župan Slovenj Gradca, pripravljen iti skozi proceduro za imenovanje na ministrsko mesto. V primeru imenovanja Zanoškarja za ministra bi tudi Erjavec dobil tolažilno nagrado, saj bi presedlal na Zanoškarjev poslanski stolček. Erjavec Zanoškarja podpira, a bojda ne zato, ker bi za njim zasedel nadomestno poslansko mesto, ampak ker Zanoškarja, kot pravi, zelo ceni kot odličnega poslanca in izkušenega politika, ki je dovolj izobražen za zasedbo ministrskega mesta.

Govorili smo z samim Zanoškarjem, ki je takole komentiral lastno kandidaturo in pričakovano razrešitev Karla Erjavca z mesta ministra:



V Centru Evropa bo ob štirih popoldan v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije potekalo predavanje ministra za zunanje zadeve, Samuela Žbogarja, v okviru cikla predavanj o Zahodnem Balkanu in Evropski uniji. Več o predavanju nam bo povedal predsednik inštituta, Zijad Bećirović:



Kako pa Bećirović gleda na trenutno vlogo Slovenije na Zahodnem Balkanu?



Osmega januarja leta 1990 se je v Šiški ustanovil DEMOS, v spomin na ta dogodek pa bo že danes v klubu Cankarjevega doma potekala razprava o njegovem pomenu. Na okrogli mizi, ki se bo pričela ob devetnajsti uri, bosta sodelovala Rajko Pirnat in Dušan Plut, moderator pa bo odgovorni urednik Dnevnika, Ali Žerdin, ki je takrat ustanovitev spremljal kot novinar. Več o razpravi nam je povedal povezovalec Žerdin:



Evropski parlament se je odločil, da proda šest nerabljenih telesnih skenerjev, ki jih je nabavil leta 2005. Očitno hočejo izkoristiti situacijo, saj je povpraševanje po takšnih skenerjih po napadu na ameriško letalo za božič v državah članicah unije močno naraslo. V parlamentu so skenerje nabavili za preprečevanje terorističnih napadov, čeprav so uporabo tovrstnih skenerjev leta 2008 zavrnili, saj so morda škodljivi za človekovo zdravje in posegajo v njegovo zasebnost. Letališča nabavljajo skenerje z argumentom, da bodo tako povečala varnost, čeprav je komisija, ko je bil njen predlog za uvedbo skenerjev zavrnjen s strani parlamenta, načrt umaknila za nedoločen čas.