Irski parlament je julija lani sprejel zakon o obrekovanju, ki je stopil v veljavo prvega januarja letos. Zakon, ki mu mnogi kritiki pripisujejo priokus srednjega veka, kaznuje tudi bogokletstvo – ja, prav ste slišali – z denarno kaznijo do 25.000 evrov. Zagovorniki zakona trdijo, da je njegovo sprejetje zahtevala ustava iz leta 1937, ki zahteva opredelitev bogokletstva za kaznivo dejanje. Nasprotniki pa ne razumejo, zakaj ni zakonodajalec raje spremenil ustavo in ta sporni člen iz nje črtal. Da je bogokletstvo na Irskem odslej kaznivo, so morali opredeliti, kaj naj bi bogokletstvo sploh bilo. Tako je blasfemija opredeljena kot nekaj, kar grobo žali karkoli smatrano za sveto s strani katerekoli religije, in s tem povzroča bes precejšnjega števila pripadnikov užaljene religije. Bi se dalo stvar opredeliti še bolj megleno?

Definicija odpira nešteto možnosti za odločanje tako za kot proti kaznovanju v konkretnem primeru. Zanimivo je, ali bolje rečeno strašljivo, da lahko policija po sedemintridesetem členu novega zakona v primeru, da je nekdo obsojen bogokletstva po tem zakonu, vstopi v njegovo stanovanje in zaseže vse izvode, ki vsebujejo očitano bogokletstvo. Verska policija? Kako absurden je tak zakon v enaindvajsetem stoletju pokažejo že primeri očitnega bogokletstva do konkurence v takoimenovanih svetih knjigah večjih religij. Je Bibilja prijazna do tistih, ki ne priznavajo Jezusa? Je Islam drugačen? Koga vse bo treba po tem zakonu kaznovati? Morda pa je zakon o obrekovanju le inštrument vlade za pridobitev tako potrebnih finančnih sredstev v času, ko se Irska sooča s posledicami svetovne gospodarske krize.

O tej temi smo govorili z Michaelom Nugentom, vodjo organizacije »Atheist Ireland«, ki takole komentira od januarja veljaven zakon:



Intervju je opravil Boris Vasev.