OB OSMIH

Senegalski predsednik Abdoulaye Wade se je širokosrčno odzval na haitijski potres. Preživelim žrtvam potresa je pripravljen odstopiti majhen kos zemlje oziroma stanovanje, če pa bi željo po preselitvi izrazila večja skupina Haitijcev, bi jim Senegal odstopil kar celo regijo. Wade svojo ponudbo utemeljuje z nastankom modernega Haitija. Ustanovili so ga osvobojeni sužnji, mnogi med njimi pa so imeli korenine na področju današnjega Senegala.

O humanitarni pomoči Haitiju bodo na izrednem zasedanju odločali tudi ministri Evropske unije, pristojni za razvojno pomoč. Da Slovenija očitno podcenjuje razmere v tej karibski državi, dokazuje tudi rang naše sodelujoče predstavnice na zasedanju. V odsotnosti pristojnega ministra oziroma ministrice bo Slovenijo zastopala voditeljica sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Alenka Suhadolnik.

Iz prostovoljnega ekzila v Burkini Faso se je javil gvinejski vojaški voditelj Moussa Dadis Camara. To je bil njegov prvi nagovor javnosti, potem ko je bil decembra hudo ranjen v poskusu atentata. V nagovoru je podprl v petek sprejeti sporazum o prenosu oblasti iz vojaških v civilne roke. Njegov poziv bi bil lahko ključen, saj ima v Gvineji še vedno precej strastnih privržencev.

V drugi krog ukrajinskih predsedniških volitev sta se uvrstila nekdanji premier Viktor Janukovič in sedanja predsednica vlade Julija Timošenko. Med oranžno revolucijo sta bila na različnih straneh, sedaj pa oba podpirata tesnejše stike z Rusijo. Leta 2004 je bila prav Janukovičeva volilna zmaga povod za politični prevrat, ki je na oblast ustoličil Julijo Timošenko in dosedanjega predsednika Viktorja Juščenka.

OB DEVETIH

Venezuelski predsednik Hugo Chavez je šel v svojem boju proti cenovnemu špekuliranju še korak dlje. Uresničil je svojo napoved in razlastil ter nacionaliziral tujo trgovsko verigo v kolumbijsko – francoski lasti. Oblasti so do sedaj trgovine, ki naj bi po devalvaciji domače valute neupravičeno dvigovale cene, samo začasno zapirale oziroma uveljavljale nadzor nad njimi. Chavez je namignil, da bi nacionalizirana tuja trgovska hiša utegnila postati del novoustanovljene »Zadruge socialističnih trgovin«.

Mauricio Funes se je kot prvi izmed dosedanjih salvadorskih predsednikov opravičil za kršitve človekovih pravic med dvanajstletno državljansko vojno, ki se je končala leta 1992. Predsednik je dejal, da so desničarske oblasti v tem času zagrešile množična kršenja pravic kot tudi državne zakonodaje. Kritiki dodajajo, da se je pozabil opravičiti za zločine, ki so jih med vojno zagrešili marksistični uporniki, katerih politični naslednik je tudi Funes sam.

V nasprotju z regionalnimi trendi je na čilskih predsedniških volitvah zmagal kandidat desnice. Milijonar Sebastian Pinera, nekakšna čilska kopija Berlusconija, bo po več kot dvajsetih letih od padca Pinochetove diktature prvi desničar na oblasti. Njegova izvolitev bo verjetno precej razburkala dogajanje v soseščini, saj je Pinera v preteklosti zanikal demokratično naravo Venezuele, Kubo pa je označil za diktaturo.

Zgodba z ugrabljenim grškim tankerjem se je kljub plačani odkupnini dodatno zapletla. Maran Centaurus so novembra zasedli somalijski pirati, ki pa se sedaj ne morejo dogovoriti o razdelitvi med pet in pol ter sedmimi milijoni dolarjev odkupnine. Spor poteka predvsem med tistimi pirati, ki so še vedno na tankerju, in njihovimi kolegi na spremljajočih hitrih čolnih, zato je prišlo do nekakšnega statusa q, ki preprečuje vrnitev ladje lastnikom.

OB DESETIH

Štiriintrideset mavretanijskih islamskih učenjakov je v fatvi obsodilo obrezovanje ženskih genitalij. Poteza naj bi pripomogla k razkrinkanju religiozne maske, za katero so se pogosto skrivali apologeti te ponižujoče prakse, zato jo je že pozdravilo precej žensk. Zdravstveni delavci ocenjujejo, da je kar sedemdeset odstotkov Mavretanijk žrtev takšne zlorabe, še posebej na podeželju.

Čeprav je japonska Demokratska stranka šele od septembra na oblasti, se že sooča z obtožbami o skorumpiranosti. Kopja letijo predvsem na generalnega sekretarja stranke Ichiro Ozawo, ki je po prepričanju mnogih trenutno najmočnejša politična figura. Policija je aretirala tri njegove sodelavce, ki naj bi pri zbiranju strankinega denarja nelegalno špekulirali s tokijskimi zemljišči. Ozawa je že zavrnil možnost svojega odstopa, podpira pa ga tudi predsednik vlade in strankarski kolega Yukio Hatoyama, pa čeprav se je tudi sam že ujel v škandal glede zbiranja donacij. Demokratska stranke je sicer lani prvič po pol stoletja premagala Liberalno-demokratsko stranko.

Na mjanmarskem vrhovnem sodišču bo potekalo zadnje zaslišanje glede pritožbe na podaljšanje hišnega pripora opozicijski voditeljici Aung San Suu Kyi. Njeni odvetniki bolj kot na vsebinske zadržke stavijo na procesne napake, ki naj bi se zgodile pri podaljšanju pripora. Zaslišanje bo sledilo večim srečanjem med Nobelovo nagrajenko za mir in vladajočo vojaško hunto v zadnjem času. Letos naj bi bile namreč po letu 1990 prve splošne volitve, ali bo na njih lahko kandidirala tudi Suu Kyi, pa je odvisno od usode njenega pripora.

Državnozborski odbor za finance in monetarno politiko bo ponovno razpravljal o sumih koruptivnega financiranja gospodarskih družb s strani bank v državni lasti. Še ta teden se bo z enako tematiko na izredni seji pozabaval še Državni zbor. Najbolj razgreti govorci bodo verjetno poslanci Slovenske demokratske stranke, ki so sejo tudi zahtevali. Prepričani so namreč, da je Ljubljanska banka brez ustreznih zavarovanj odobrila posojilo skupini Ultra, katere solastnik je tudi minister Gregor Golobič.