V jutranjih novicah ste med drugim lahko slišali naslednje novice:
... NATO in Rusija z roko v roki ...
... republika Srbska sprejema zakone o referendumu ...
... kandidatura dveh lokacij za Unescov seznam kulturne dediščine ...
... komu boste verjeli ob novicah o globalnem vremenu ...
... Novartis bo v prihodnosti nagrajeval države, ki se ne pritožujejo ...
... pokojni papež je z bolečino in trpljenjem iskal stik s šefom ...
ob 7:05
... najprej bomo pogledali v preteklost ...
Pred pregledom preglejmo dogodke, ki so se sedemindvajsetega januarja v preteklosti zgodili. Leta 1593 se je v Vatikanu pričelo sedemletno sojenje humanistu in mistiku Giordanu Brunu. Leta 1973 so v Parizu vpletene strani podpisale mirovno pogodbo in s tem končale vojno v Vietnamu. Na današnji dan Srbi praznujejo svetnika Savo, Združeni narodi pa mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Rusi so namreč v drugi svetovni vojni na ta dan osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz.
... sledil bo pregled bližnje prihodnosti ...
Danes tekom dneva pa lahko pričakujemo naslednje zanimive dogodke. V državnem zboru bodo predstavniki ljudstva razpravljali o noveli o registraciji istospolne skupnosti. V Termoelektrarni Šoštanj bodo z novo PR akcijo širši javnosti na ogled postavili dosedanje opravljeno delo pri načrtovanju šestega bloka termoelektrarne. Raziskovalni center Ekonomske fakultete pa vabi na predavanje ekonomista R. K. Mishre, ki bo predstavil ekonomske reforme v Indiji. Še bolj zanimiv pa bo nedvomno pogovor s psihoanalitikom Matjažem Lunačkom, ki bo govoril o odraščanju istospolnih otrok v istospolnih družinah. Pogovor bo potekal v Cafeju open ob pol osmi večerni uri.
... nato kandidatura dveh lokacij za Unescov seznam kulturne dediščine ...
Slovenija je Unescovemu centru za svetovno dediščino v Parizu predala dokumentacijo dveh nominacij, katere bi rada, da so vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Kandidature sta skupaj vložila rudnika Idrija in španski Almaden ter različna najdišča Prazgodovinskih kolišč na območju Alp. Kandidatura srebrovih in živo srebrovih rudnikov je celo medcelinska, saj sodeluje tudi Mehika. Pri kandidaturi kolišč pa sodelujejo vse Alpske države. Slovenija sodeluje z dvema lokacijama na ljubljanskem Barju.
.. za konec prvih novic pa bomo obiskali še zapornika iz Guantanama v Švici ...
Švica je v svojo varstvo prejela enega od zapornikov koncentracijskega taborišča Guantanamo. Gre za Uzbekistanskega državljana, ki sedaj živi v Ženevi. Na Kubi osumljenec ni bil ničesar ne obtožen ne obsojen. Američani so njegovo izpustitev odobrili že leta 2005, šele sedaj pa so mu omogočili bivanje v državi, kjer mu ne grozi nevarnost nadaljnjega bivanja v zaporu. Moški je obljubil, da se bo naučil enega od jezikov nove domovine.
ob 8:05
... NATO in Rusija z roko v roki ...
Po letu in pol sta zveza Nato in Rusija le obnovili vojaške stike. Na srečanju obeh generalštabov so pregledali načrt sodelovanja za tekoče leto. V ospredju skupnega delovanja je nedvomno Afganistan, visoko na spisku pa je tudi boj proti morskim piratom. NATO je že dobil dovoljenje, da v Afganistan preko Rusije dovaža tovor, v katerem ni orožja. Dvostranski odnosi so se ohladili po rusko - gruzijski vojni, ameriških načrtih za gradnjo protiraketnega ščita in priznanja neodvisnosti Kosova.
... Swoboda izdal zadnje poročilo o napredku naših južnih sosedov ...
Na zasedanju zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta so poslanci obravnavali napredek Hrvaške na poti v EU. Avtor resolucije avstrijski poslanec Hannes Swoboda je tokrat verjetno zadnjič pripravil poročilo o napredku, saj predvideva, da bodo z naslednjim sporočilom pristopna pogajanja končana. Tehnična pogajanja bodo tako končana v tem letu. Na plečih Hrvaške pa še vedno stoji glavni haaški tožilec Serge Brammertz, ki Hrvaški še vedno ni prižgal zelene luči. Zanimiv predlog pa sta v poročilu podali poslanki iz Nemčije in Nizozemske, ki se sprašujeta ali je smiselno v Unijo sprejeti tudi hrvaški jezik. Pri tem imata namreč v mislih sosednje države Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno Goro. V prihodnosti bo v Evropsko unijo vsak narod prinesel svoj jezik, s tem pa se bodo stroški prevajanja še povečali. Ogorčenje tako Hrvaške kot ostalih držav, da jim razsvetljeni evroposlanci skušajo na novo vsiliti jugoslovanski jezik, pa je tokrat več kot na mestu.
... Republika srbska sprejema zakone o referendumu ...
Na provokacijo hrvaškega predsednika v odhajanju Stipeta Mesića se vlada Republike srbske odziva s potrditvijo predloga sprememb zakona o referendumu. Zakon, ki med drugim razpis referenduma omogoča vladi, ali tridesetim članom parlamenta Republike srbske, ali pa skupini deset tisočih državljanov, bo sedaj romal še v parlament. Predsednik srbske entitete Rajko Kuzmanović je mednarodne strasti delno le umiril z izjavo, da želijo Srbi v BiH organizirati referendum o odločitvi, da mednarodna skupnost podaljša mandat mednarodnim sodnikom in tožilcem, ki se ukvarjajo z vojnimi zločini in ne o morebitni odcepitvi od skupne države.
ob 9:05
... komu boste verjeli ob novicah o globalnem vremenu ...
Ob bombardiranju z novicami o globalnem segrevanju se le tu in tam iz ozadja sliši glas o možni alternativni klimatski prihodnosti. Ob novici, da himalajski ledeniki le ne bodo izginili v roku dvajsetih let, pa tokrat v ospredje stopa profesor Mojib Latif, eden od glavnih znanstvenikov Združenih Narodov za vprašanje globalnega segrevanja. Po tem, ko so nizke temperature v zadnjih mesecih napadle celotno severno poloblo, Latif napoveduje pričetek manjše ledene dobe. Vse skupaj utemeljuje na tridesetletnih ciklih.
... Novartis bo v prihodnosti nagrajeval države, ki se ne pritožujejo ...
Ogorčenje, ki ga je sprožilo brezsramno manipuliranje z epidemijo gripe, pa se utegne nezadovoljnim strankam vrniti kot bumerang. Iz družbe Novartis so namreč sporočili, da vlade, ki prevelike količine naročenega cepiva danes zaradi natega odpovedujejo, v prihodnosti nedvomno ne bodo obravnavane resno. V podjetju jih namreč ne zanima dejstvo, da je Svetovna zdravstvena organizacija skupaj s farmacevtskimi podjetji nategnila vse svetovne države zaradi manjšega prehlada, temveč to, da morajo pogodbene stranke svoje obveznosti izpolnjevati. Iz podjetja še sporočajo, da bodo v prihodnosti, ko bo izbruhnila nova epidemija, prednostno obravnavane tiste države, ki se ob tokratni gripi držijo dogovora.
... Hrvaško visoko šolstvo pred razpadom sistema ...
Uspešen boj hrvaških študentov proti uvedbi šolnin na univerzah pa bo mogoče v slabem finančnem položaju v katerem se je znašla Hrvaška pripeljal do radikalnega zmanjšanja števila razpisanih študijskih mest. Tako je namreč sporočil bivši minister za znanost Gvozden Flego, ki je premierki Jadranki Kosor sporočil, da letošnjim maturantom preostajata zgolj dve opciji. Ali plačajo šolnine, ali pa bodo radikalno zmanjšali število vpisnih mest. Vse univerze so namreč v proračunu za leto 2010 dobile manj sredstev, rektorji pa že obljubljajo uvedbo šolnin.
... ameriška zdravstvena reforma začasno pokopana ...
Po porazu demokratov v Združenih državah Amerike na volitvah v Massachusettsu je zdravstvena reforma verjetno postala zgolj črka na papirju. Vodja senatne večine Harry Reid je namreč po srečanju s strankarskimi sodelavci dejal, da se z reformo ne mudi. Ameriški politični sistem namreč opoziciji omogoča, da z enainštiridesetimi glasovi onemogoči večinsko stranko, ki ima devetinpetdeset sedežev. Vse oči so po nemogočih kupčkanjih v obeh domovih ameriškega kongresa nedvomno uprte v predsednika Baracka Obamo. Ta pa je medtem javni pogled od zdravstvene reforme že prenesel na finančne mogotce države, s tem pa je verjetno zdravstveno reformo poslal v predale.
Ob 10:05
... ameriško finančno grlo pretežko za deset odstotkov BDP-ja ...
Nedvomno astronomska številka je zapisana ob vprašanju, kolikšen je ameriški proračunski primanjkljaj. Ta bo predvidoma za letošnje leto znašal kar 1,35 trilijonov ameriških zelencev, kar predstavlja skoraj deset odstotkov bruto domačega proizvoda. Po drugi svetovni vojni sta letošnje in prejšnje leto rekordni. Po napovedih ameriških takšnih in drugačnih uradov pa deficita državi do leta 2020 sploh ne bo uspelo zmanjšati pod šesto milijard dolarjev.
... Severna in Južna Koreja obstreljujeta morje ...
Severno in južno korejske enote so si izmenjale nekaj letečega svinca. Po poročanju južnokorejskih oblasti so celotno izmenjavo zakrivili Severni Korejci, ki so z artilerijo obstreljevali južnokorejsko morje. Incident se je zgodil potem, ko je Severna Koreja prepovedala plovbo blizu obale. Še vedno pa ni jasno zakaj sta obe strani tako silovito napadli nič hudega sluteča vodna prostranstva.
... predsedniške volitve na Šri Lanki ...
Na Šrilanki so včeraj potekale predsedniške volitve, kjer je zmagal sedanji predsednik Mahinda Rajapakse, ki je prejel šestdeset odstotkov glasov. Njegov glavni tekmec Sarath Fonseka je prejel osemintrideset odstotkov glasov. Po koncu volitev je vojska obkolila hotel v katerem je bil nastanjen Fonseka in njegovi privrženci z uradno utemeljitvijo, da ne bi povzročali neredov. Fonseka je upokojeni general, ki je uspešno premagal Tamilske Tigre. Skupno se je volitev udeležilo dvajset kandidatov.
... pokojni papež je z bolečino in trpljenjem iskal stik s šefom ...
Iz življenja Janeza Pavla drugega se je nabralo veliko sočnih dogodkov. Večino teh pa je zbral monsingor Slawomir Oder, vatikanski uradnik odgovoren za proces beatifikacije pokojnega papeža. Papež naj bi tako poleg znanega atentata, srčne kapi in alzheimerjeve bolezni, redno svojemu telesu tudi zavestno zadajal bolečine in sicer z bičanjem. Kardinal in potem papež je z bolečino želel stopiti bližje Bogu. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da vatikanske oblasti z velikim ponosom govorijo o svetniških lastnostih pokojnega papeža.