SEDMA:

Skoraj tri tedne po katastrofalnem potresu so na Haitiju odprli prve šole. A samo na območjih, ki jih potres ni preveč prizadel. V prestolnici Port-au-Prince ostaja tako več kot tri četrtine šol zaradi močne poškodovanosti zaprtih in tako naj bi bilo, po poročanju Unicefa, še nekaj časa. Unicef je medtem začel z registracijo otrok, ki so med potresom izgubili skrbnike. Kolikšna bo njihova končna številka je zaenkrat zgolj stvar ugibanj.

Predsednik slovaškega parlamenta Pavol Paska je objavil datum prihajajočih parlamentarnih volitev. Slovaki bodo na volišča odšli dvanajstega junija in, kot kažejo javnomnenjske raziskave, aktualni vladi Roberta Fica namenili še en mandat. Ficova stranka Smer se je leta 2006 na tron Slovaške povzpela s tridesetodstotno podporo, trenutno pa jo podpira še deset odstotkov Slovakov več. Za preboj v parlament morajo stranke sicer preseči petodstotni volilni prag.

Nekdanji predsednik Republike srbske Radovan Karadžić je na Mednarodno haaško tožilstvo za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ponovno naslovil zahtevo po preložitvi sojenja. Razlog za ponovno prestavitev je več časa, ki ga Karadžić potrebuje za pripravo na sojenje, ki se je medtem oktobra začelo v njegovi odsotnosti. Karadžić se je ob tem haaškemu tožilstvu pritožil tudi zaradi onemogočenega dostopa do potrebnih pripomočkov in do izbire zagovornika.

V pozni starosti je v Buenos Airesu umrl argentinski novinar in pisatelj Tomas Eloy Martinez, znan po delih o nekdanjem argentinskem predsedniku Juanu Domingu Peronu in njegovi soprogi Evi. Martinez je večino svojega življenja preživel v Združenih država Amerike, kamor je emigriral leta 1975, v slovenščino pa imamo prevedena njegova romana Sata Evita in Pevec tanga.

OSMA:

Zveza Nato v Afganistanu potrebuje najmanj dva tisoč policijskih inštruktorjev za urjenje afganistanske policije. Kot je potarnal generalni sekretar severnoatlantskega vojaškega zavezništva, Anders Fogh Rasmusen, ima Nato pod Hindukušom še vedno manj kot več kot sto potrebnih ekip za usposabljanje, ki bi jih nujno potreboval. Rasmusen bo potrebo po dodatnih policijskih inštruktorjih v četrtek in petek predstavil tudi obrambnim ministrom zavezništva na srečanju v Carigradu.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun po obisku Cipra verjame v združitev razdeljenega otoka. Oba ciprska Ki Munova sogovornika, ciprski predsednik Demetris Hristofias in vodja ciprskih Turkov Mehmet Ali Talat, naj bi mu namreč zagotovila voljo za združitev v najkrajšem možnem času. Talat in Hristofias se za združitev Cipra pogajata od septembra 2008, pri tem pa sta dosegla bolj malo napredka. Sredozemski otok je sicer razdeljen že vse od leta 1974.

Italijanski prvi minister Silvio Berlusconi bi v Evropsko unijo povabil tudi Izrael. S temi besedami je plastični Silvio začel tridnevno pohajkovanje po Izraelu in palestinskih ozemljih. Berlusconi naj bi se v Izraelu, skupaj s sedemčlansko ministrsko delegacijo, srečal s kompletnim tamkajšnjim političnim vrhom, vajo pa naj bi nato ponovil še s predstavniki palestinskih oblasti. Med Berlusconijevim obiskom Izraela naj bi izraelska in italijanska vlada sklenila več dvostranskih sporazumov.

Domači državni zbor se bo na nadaljevanju januarske seje tudi uradno seznanil z odstopom okoljskega ministra Karla Erjavca, s čimer bo slednjemu funkcija tudi uradno prenehala. Predsednik vlade Borut Pahor bo moral nato v roku desetih dni parlamentu predlagati njegovega naslednika, kar pa naj bi predvidoma storil že danes.

DEVETA:

V indijskem delu Pakistana so izbruhnili novi protesti. Ljudje so ponovno odšli na ulice mesta Srinagar, potem ko je policija med nedeljskimi protesti proti indijski nadvladi ubila petnajstletnga dečka. Ob tem je bilo še poškodovanih sedemnajst protestnikov in osem vojakov.

Kandidat za ukrajinskega predsednika Viktor Janukovič je pred nedeljskim drugim krogom volitev bojkotiral televizijsko soočenje s tekmico Julijo Timoščenko. Janukovič je televizijski dvoboj označil za nesmiselno klevetanje, na njem pa je Timoščenkova tako morala nastopiti sama. V prvem krogu volitev je s petintridesetimi odstotki glasov slavil Janukovič, pred drugim pa analitiki možnosti za zmago namenjajo tudi njegovi tekmici.

V nemškem Ulmu se bo začelo prvo srečanje o oblikovanju evropske strategije za Podonavje, ki vključuje tudi Slovenijo. V nizu srečanj naj bi evropsko strategijo, po vzoru na baltsko regijo, štirinajst držav regije oblikovalo do konca leta. Srečanja v Ulmu se bo udeležila državna sekretarka v službi vlade za evropske zadeve in razvoj Andreja Jerina, predsednik vlade Borut Pahor pa naj bi bil gost naslednjega, donavskega vrha v Budimpešti konec meseca.

Dijaška organizacija bo ministru za šolstvo in šport Igorju Lukšiču predala podpise za ohranitev polno subvencionirane dijaške prehrane. Napovedana sprememba zakonodaje predvideva, kot je znano, le še delno subvencioniranje toplega obroka za dijake v višini šestinšestdesetih odstotkov cene malice. Dijaška prehrana je po mnenju Dijaške organizacije pravica srednješolcev, zato zahtevajo njen brezplačen dostop še naprej.

DESETA:

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da utegenejo različna rakava obolenja do leta 2030 zahtevati tudi do sedemnajst milijonov življenj letno, če ne bodo sprejeti vsaj najosnovnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja. Z njimi je možnost obolenja mogoče zmanjšati tudi do trideset odstotkov. Samo letos naj bi po napovedih WHO zaradi raka umrlo 7,6 milijona ljudi.

Združene države Amerike so izpred haitijske obale umaknile tri vojaške ladje, ki naj bi jih Američani uporabljali za pomoč prizadetim v minulem potresu. Kot so ugotovile ameriške oblasti, lahko pomoč Haitijcem zagotavljajo tudi brez letalonosilke, raziskovalne in bojne ladje. Da pa prisotnost Združeni držav na območju Karibov ne bo premajhna, bo še naprej skrbelo preostalih devetnajst njihovih ladij, sedem, ki jih še prihaja, in devetnajst vojaških helikopterjev.

Na tridnevni študijski obisk v Slovenijo prihajajo predstavniki pravosodnega ministrstva Federacije Bosne in Hercegovine. Gostje se bodo srečali z vršilcem dolžnosti direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušanom Valentinčičem in se seznanili s slovenskimi izkušnjami ter prakso na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Predstavnike pravosodnega ministrstva Bosne in Hercegovine posebej zanima tudi delovanje Prevzgojnega doma Radeče, saj želijo podoben zavod zgraditi tudi v Federaciji.