Nedelja, 14. 2. 2010
Boris V.
Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila, med mnogimi, tema glasovanja tudi uredba o spremembi uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti ukrepov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti. O novi uredbi smo v Strasbourgu govorili s poročevalcem, evroposlancem Lambertom Van Nistelrooijem.
Leto 2010 nosi naziv Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Evropski parlament se je tako odločil to obdobje obeležiti na svoj način – z uredbo. Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila, med mnogimi, tema glasovanja tudi uredba o spremembi uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti ukrepov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti. Evroposlanci so torej glasovali in s petsto oseminosemdesetimi glasovi za ter sedeminpetdesetimi proti tudi izglasovali spremembe uredbe Evropske komisije o pomoči za izboljševanje bivanjskih pogojev marginaliziranih skupnosti iz leta 2006. O kakšnih spremembah govorimo? Po prejšnji uredbi so bila med drugim sredstva omejena zgolj na nove članice unije, torej dvanajst držav, ki so k zvezi pristopile leta 2004 in 2007, nova uredba pa predvideva financiranje projektov na tem področju tudi v starejših članicah unije.
Poročevalec Evropskega parlamenta za to področje, nizozemski član konzervativne Evropske ljudske stranke, Lambert Van Nistelrooij, je še predlagal, naj se omogoči tudi financiranje prenove obstoječih objektov in ne zgolj novogradenj. Van Nistelrooij zagovarja trajnostno integracijo teh skupnosti, kar pomeni, da se za gradnje bivanjskih objektov za te skupnosti namenijo tudi kvalitetnejša zemljišča. Po njegovem mnenju bo integracija precej bolj uspešna, če revni ne bodo odrinjeni na rob mest na degradirana območja, ampak se jim bo namenilo zemljišča bližja centrom mest.
Evropski sklad za regionalni razvoj predvideva za obdobje 2007-2013 28 milijard evrov na leto. Znesek za izboljšanje bivanjskih razmer pa bo znašal največ tri odstotke teh sredstev ali dva odstotka vseh sredstev tega sklada namenjenih za določeno državo. Čeprav je geografska širitev pomoči za marginalizirane skupnosti na vso Evropsko unijo všečna in potrebna poteza, pa je problematično to, da se skupni proračun za to pomoč ne bo povečal. Se bo pa povečalo število prosilcev za isti znesek.
O novi uredbi smo v Strasbourgu govorili s poročevalcem, evroposlancem Lambertom Van Nistelrooijem, ki je za začetek predstavil nekatere spremembe:
Kot smo slišali, ni specifičnih pogojev za uradno pridobitev oznake »marginalizirana skupnost«. Tako so, kljub temu, da uredba cilja predvsem na Rome, sredstev upravičeni vsi, ki se nahajajo v težkih bivanjskih razmerah. Van Nistelrooiju smo zato postavili sledeče vprašanje:
Oddajo je pripravil Boris.