Slovenska tiskovna agencija je poročala, da je prišlo na ministrstvu za okolje in prostor do zamika primopredaje poslov med bivšim in sedanjim ministrom, vendar so nam na ministrstvu pojasnili, da primopredaja za danes sploh ni bila načrtovana. Kot so dejali v službi za odnose z javnostmi, takšna formalnost niti ni obvezna, tako da še sami ne vedo, ali jo bodo kdaj izpeljali. Novi minister Roko Žarnić je bil v Državnem zboru sicer potrjen v petek, ministrstvo pa vodi od ponedeljka. Včeraj je bil v novi vlogi na Dunaju, kjer je skupaj z ostalimi ministri, pristojnimi za upravljanje z vodami držav ob reki Donavi, in Evropsko komisijo sprejel Donavsko deklaracijo.

Zakon o verski svobodi, ki je začel veljati tretjega marca 2007, določa, da morajo v roku treh let, torej do tretjega marca letos, vse verske skupnosti uradu predložiti potrebne temeljne ustanovne listine in podatke. Verske skupnosti, ki do omenjenega datuma tega ne bodo storile, bodo izbrisane iz registra verskih skupnosti. Na uradu pravijo, da do včeraj štirinajst verskih skupnosti ni izkazalo nobenega konkretnega interesa za doregistracijo. Izbris iz registra pomeni tudi izgubo pravne osebnosti, kar bo verskim skupnostim otežilo poslovanje.

V začetku februarja je vlada na položaj vršilke dolžnosti zagovornice načela enakosti imenovala bivšo poslanko Slovenske nacionalne stranke Barbaro Žgajner Tavš. Proti bizarnemu imenovanju se je uprl del javnosti, razloge za protest pa nam je predstavila Tanja Rener, profesorica sociologije, sicer ena od pobudnic:



Ofenzivi proti talibom v afganistanski provinci Helmand, ki so jo v soboto sprožili zahodni in afganistanski vojaki, naj bi v bližnji prihodnosti sledila še ofenziva v severnih provincah Kunduz in Baglan. Združene države so napovedale, da nameravajo na sever Afganistana poslati okoli 4500 vojakov, tako da bo tam zahodnih vojakov skupaj 9000. Bojda pa še vedno obstajajo možnosti mirne rešitve afganistanskega konflikta, saj so se po navedbah maldivskih oblasti tam konec januarja za zaprtimi vrati sešli predstavniki talibov in afganistanskih oblasti. Podrobnosti tridnevnih pogovorov niso znane.

V nedavnem potresu uničeni Haiti je obiskal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Sarkozy je tako prvi predsednik Francije, ki je obiskal to nekdanjo francosko kolonijo. Sarkozy je sicer priznal, da so – kot se je izrazil - rane kolonizacije morda še sveže v spominu Haitijcev. Ti za težave svoje države upravičeno krivijo tudi Francijo, ki je v devetnajstem stoletju v zameno za priznanje neodvisnosti Haitija od njega zahtevala izplačilo ogromne odškodnine zaradi nezmožnosti nadaljnjega uporabljanja tamkajšnjih sužnjev.

Haiti je ta znesek odplačeval do srede dvajsetega stoletja, sedaj pa uradni Pariz obljublja odpoved haitijskega dolga v višini šestinpetdeset milijonov evrov. Sarkozy je svoj govor na francoskem veleposlaništvu v Port-au-Princeu končal z besedami »Živela Francija, živel Haiti«.