... Kitajci z ostro retoriko izražajo svojo užaljenost ...
... vojaški udar v afriški državi Niger ...
... Avstralski premier Japonski zažugal zaradi kitolova ...
... Jelko Kacin na gospodarski misiji v Iraku ...
... ekspresna podelitev državnega odlikovanja Petri Majdič ...
OFF NAPOVEDNIK
V Združenih državah Amerike je umrl eden od poslednjih udeležencev prve svetovne vojne. Na strani antante se je bojevanja želel udeležiti John Babcock, ki je s petnajstimi leti vstopil v kanadsko vojsko. Seveda je mladenič takrat lagal o svoji starosti, saj je bilo potrebno za vstop v vojsko šteti vsaj osemnajst let. Kljub temu je imel John mogoče srečo, da se je vojna končala še preden je iz Anglije prispel na bojišča v Franciji. V času svojega aktivnega služenja mu je zaradi prepira z angleškimi vojaki uspelo prislužiti zgolj štirinajstdnevni hišni pripor. Kanada je v Francijo poslala več kot šeststo petdeset tisoč ljudi.
Babcock si je neuspešno prizadeval, da bi se boril na strani ameriških zavezniških sil v drugi svetovni vojni. Od vrnitve na severno ameriško poloblo je namreč živel v Združenih državah, a je državljanstvo, ki je bilo pogoj za vstop v vojsko, pridobil šele leta 1946. Na svetu danes živita zgolj še dva udeleženca vojne, ki se je začela pred slabimi sto leti. Američan Frank Buckles danes šteje sto devet , v Angliji rojeni Avstralec Claude Coules pa sto osem let.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki brez časti pokoplje vsakega predstavnika vojaške kaste.
OFF PROGRAM
Novice iz tujine pričenjamo na Kitajskem, od koder prihajajo ostri protesti zaradi srečanja tibetanskega verskega vodje dalajlame z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Kitajske oblasti so ameriški oblasti poslale ostro sporočilo, v katerem jo obtožujejo resnega spodkopavanja meddržavnih odnosov. Kljub temu, da je bilo srečanje v Washingtonu skrito pred mediji, je bil ameriški ambasador na Kitajskem, Jon Huntsman, poklican na zagovor. Sprejem dalajlame v Združenih državah je po besedah kitajskega zunanjega ministrstva resno ranilo čustva Kitajcev. Kljub temu pa sprejem dalajlame ni nov pristop ameriških oblasti, saj je dalajlama od leta 1991 reden gost v Beli hiši. Trenutna ohladitev odnosov med ZDA in Kitajsko pa bo postavljena pred resen test šele, ko bo varnostni svet odločal o morebitnih sankcijah proti Iranu.
V afriški državi Niger se je zgodil skorajda pričakovan vojaški državni udar. Po spornem avgustovskem referendumu predsednika Mamadoua Tandje, ki si je tako zagotovil nadaljnje vladanje v državi, je vojska očitno odločila, da država potrebuje politične spremembe. Po kratkih spopadih v glavnem mestu Niamey so bili zajeti predstavniki vlade in predsednik. Vojaška hunta je razglasila policijsko uro, zaprla meje, začasno ukinila ustavo in razpustila vrh državnih uradnikov. Voditelji vojaškega udara so svoje gibanje imenovali Vrhovni svet za obnovo demokracije. Država se je zadnjih nekaj mesecev zaradi samovoljnega predsednika znašla v mednarodni izolaciji. Kljub temu pa je vodstvo Afriške unije obsodilo vojaški udar.
Medijske obtožbe japonskega lova na kite, ki se skriva pod pretvezo znanstvenega raziskovanja, in zadnji škandali so zganili avstralske oblasti. Japoncem so dali rok do novembra, da prenehajo z lovom kitov v Južnem oceanu. V nasprotnem primeru bodo sprožili mednarodno tožbo. Avstralija je že pred tem grozila s tožbami. Tokrat pa je premier Kevin Rudd grožnjo izrekel zgolj teden dni pred obiskom japonskega zunanjega ministra Katsuya Okada. Rudd je, preden je bil izvoljen na položaj, obljubljal mednarodno akcijo proti japonskemu kitolovu, a je obljubo kmalu snedel.
Razrušenemu in obubožanemu Haitiju bodo Združeni narodi skušali priskrbeti dobro milijardo evrov pomoči. Široka pomoč naj bi na načelni ravni pomagala državi na noge postaviti kmetijstvo ter zdravstveni in prometni sistem. Prebivalci Haitija pa se še vedno soočajo z bolj nujnimi težavami. Pred pričetkom deževnega dela leta država potrebuje osnovne potrebščine kot so šotori, hrana in pitna voda. Ponovni apel za omenjeno pomoč je na svetovno javnost naslovil posebni odposlanec Združenih narodov, Bill Clinton.
Po raziskavi še neobjavljenega poročila Združenih narodov znaša škoda na okolju, ki jo povzroča dva tisoč največjih svetovnih podjetij, okoli tretjino dobička istih podjetij. Poročila Združenih narodov skušajo ovrednotiti odtis, ki ga na okolju puščajo gospodarski subjekti. Poročilo ekonomista Pavana Sukhdeva bo vladam verjetno pripravilo osnovo za večjo obdavčitev. Skupna škoda omenjenega števila je ocenjena na dober trilijon in pol evrov oziroma tretjino dobička. Če bo Združenim narodom uspelo sprejeti predlog o obdavčitvi zaradi onesnaževanja, pa je že druga težava, saj bi morali politiki držav pokazati veliko volje. Na zasedanju gospodarstvenikov in politikov v Davosu pred nekaj tedni pa so se že oglasili prvi kritični glasovi, ki so svarili pred uvedbo tovrstnih davščin.
Češko sodišče je prepovedalo skrajno desničarsko Delavsko stranko, ki je največji uspeh, odstotek glasov, prejela na volitvah v Evropski parlament. Prepoved je podpirala tudi država, kljub temu pa bodo po izjavi predsednika danes ukinjene stranke, Tomáša Vandasa, člani preprosto delovali pod imenom druge stranke. Več o celotni situaciji pa nam je povedal novinar praškega Posta, Tom Clifford:
Hrvaška bo na pristopni konferenci v Bruslju odprla še dve poglavji v pogajanjih z Evropsko Unijo. Po umiku slovenskih zadržkov pri ribištvu, kjer je dobila zagotovila Evropskih institucij o neizvajanju hrvaške zaščitne ekološke-ribolovne cone, se bo odprlo še poglavje o okolju. S tem bo imela Hrvaška odprtih že trideset od triintridesetih poglavij, od tega je začasno zaprtih že sedemnajst poglavij. Problematično pa še vedno ostaja poglavje o zunanji, varnostni in obrambni politiki, kjer ima zadržke Slovenija, poglavje o konkurenci, kjer ima Hrvaška težave s privatizacijo ladjedelnic, in poglavje o pravosodju, kjer mora Hrvaška zadovoljiti mednarodno sodišče za vojne zločine na področju Jugoslavije v Haagu.
Slovenski evroposlanec Jelko Kacin se kot nadomestni član delegacije evropskega parlamenta za Irak mudi na neformalnem obisku v okupiranem Iraku, konkretno v avtonomni in mirni severni kurdski provinci. Kacin se je kot edini član evropskega parlamenta odzval povabilu iraških oblasti, s katerimi rešuje gospodarske težave Evropske unije in Iraka. O priložnostih, ki jih Slovenija lahko najde v Kurdistanu, pa je Kacin povedal naslednje:
Za začetek slovenskega bloka pričnimo s kratko novico iz kabineta predsednika republike, Danila Türka. Zgolj dan po izvenserijskem uspehu Petre Majdič na olimpijskih igrah v Vancouvru, so iz kabineta predsednika sporočili, da bo Petra prejela zlati red za zasluge. V utemeljitvi k odlikovanju je zapisano, da je izkazala izjemno junaštvo, srčno borbo in izjemen uspeh. Odlikovanje je verjetno na mestu, saj dejanje izstopa iz vsakodnevne banalnosti. Kljub temu pa ostaja slab okus, ko predsednikov narcisizem za samopromocijo ponovno izkorišča uspehe športnikov.
Nov pokazatelj, da je slovenski gradbeni sektor v krizi, je število izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjem četrtletju prejšnjega leta. Takrat je bilo izdanih dovoljenj za tisoč dvesto devetinšestdeset stanovanj, kar je kar za petinštirideset odstotkov manj kot pred enim letom. Večina načrtovanih stanovanj je v večstanovanjskih stavbah, in to kar štiriindevetdeset odstotkov. Povečala pa se je površina načrtovanih nestanovanjskih stavb. Upravnih in pisarniških stavb bo v primerjavi z lanskim letom več za dvaindvajset odstotkov, industrijskih stavb ter skladišč pa za enaindvajset odstotkov.