OFF NAPOVEDNIK

Nepovezano s slovensko pasjo afero so se na Dunaju na nedeljskem referendumu volivci z veliko večino odločili za odlok, po katerem bi uvedli posebna dovoljenja, ki bi jih lastniki potencialno nevarnih pasem psov morali pridobiti. Prav tako bodo lastniki tako imenovanih nevarnih pasem morali biti starejši od 16 let, za usposabljanje s takšnimi pasmami psov pa bodo imeli na voljo leto dni časa. Za predlog je glasovalo 88 odstotkov volilnih upravičencev. Med potencialno nevarne pasme pa so avstrijske oblasti uvrstile rotvajlerje, pitbulterierje, bulterierje, ameriške staffordshirske terierje, neapeljske, španske in argentinske mastife, bulmastife, brazilske file, tosa inuje in argentinske doge.

Na visoko podporo temu odloku pa so se odzvali tudi številni avstrijski ljubitelji psov. Ti menijo, da gre za neko vrsto paranoje. Po njihovem mnenju naj namreč omenjene pasme psov ne bi bile nič bolj nevarne od tistih, ki veljajo za prijazne. Med drugim so še poudarili, da tako imenovane prijazne pasme povzročijo največ ugrizov, priznavajo pa, da ti sicer niso tako nevarni in smrtonosni. Če lastnik »nevarne pasme« v treh poizkusih ne bo opravil izpita za dovolilnico, se bo moral psu odreči. Za vse, ki bodo imeli psa »nevarne pasme« brez dovolilnice, pa je zagrožena kazen do 14.000 evrov.

Berete OFF program Radia Študent, ki sodi pod nevarne pasme!

OFF PROGRAM

Latinskoameriške in karibske države so na vrhu skupine Rio in Karibske skupnosti Caricom podprle Argentino v sporu z Veliko Britanijo glede Falklandskih otokov. Tako bo ob koncu vrha, ki poteka v mehiškem Cancunu, dvaintrideset voditeljev držav članic Caricoma podpisalo resolucijo podpore Argentini v sporu. Ta južnoameriška država je leta 1982 zaradi Falklandov izgubila v vojni proti Veliki Britaniji, spor pa je ponovno prišel na dan zaradi načrtov evropske države, da začne izkoriščati nafto v bližini otokov. Sicer je na vrhu mehiški konservativni predsednik Felipe Calderon pozval k večji enotnosti Latinske Amerike in Karibov, govorili pa so tudi o načrtih za ustanovitev novega panameriškega zavezništva. Iz tega bi bile izključene Združene države Amerike in Kanada, zavezništvo pa bi bilo alternativa organizaciji ameriških držav, v kateri sta članici tudi severnoameriški državi.

Zahodni diplomati so zaskrbljeni nad dekretom afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, s katerim si je zagotovil popolno kontrolo nad glavno volilno komisijo. Tako bo imel Karzai pristojnost, da bo imenoval vseh 5 članov komisije za volilne pritožbe. Že lani je bilo odkritih veliko ponaredb in napak pri afganistanskih predsedniških volitvah, na katerih je bil Karzaj prisiljen v drugi krog, vendar je potem protikandidat Abdullah Abdullah odstopil od kandidature. Komisija, ki je bila prej sestavljena tudi iz treh mednarodnih strokovnjakov, ki so jih imenovali Združeni narodi, bo imela ključno vlogo pri nadzorovanju in izpeljavi letošnjih parlamentarnih volitev. Karzaj dekret zagovarja, ker naj bi ta omejeval vmešavanje od zunaj na letošnjih parlamentarnih volitvah, hudič pa se domnevno skriva v podrobnostih: eden od petih imenovanih članov komisije naj bi imel možnost veta.

Avstralski premier Kevin Rudd je ljudi tam spodaj opozoril, da naj bi bila njihova država v neprestani nevarnosti militantnega napada. To je storil po tem, ko je bilo pet avstralskih državljanov libanonskih, libijskih in bangladeških korenin obsojenih na do 28 let zapora zaradi zbiranja orožja in načrtovanja terorističnega napada na neznano tarčo. Rudda predvsem skrbi, da se med uporniki pojavljajo tudi ljudje, ki že od rojstva živijo v Avstraliji. Med drugim pa je predstavil namene za zbiranje prstnih odtisov in skeniranje obrazov obiskovalcev iz desetih držav, ki so na avstralskem spisku visoko tveganih, ni pa teh držav imenoval. Vlada pripravlja še tako imenovane načrte za zmanjšanje radikalizma, s katerimi bi radi integrirali različne etnične skupine v večinsko družbo.

Danski premier Lars Lokke Rasmussen obljublja obsežne menjave v vladi, o čemer se je po kabinetu govorilo že dlje časa, nihče pa ni pričakoval, da bodo položaj obdržali zgolj 3 člani vlade. Tako bosta po menjavi ministrstvi za zunanjo politiko in obrambo prvič vodili ženski, dosedanja ministrica za trgovino in industrijo Pera Stiga Moeller ter dosedanja poslanka Gitte Lillelund Bech. Slednja bo na položaju zamenjala Soerena Gada, ki je sicer eden bolj priljubljenih članov vlade, odstopno izjavo pa je podal sam nekaj minut pred napovedano menjavo vlade. Kot razlog je navedel, da je odločitev sprejel po vrsti dogodkov, ki so spodkopali zaupanje v njegovo ministrstvo. Med drugim gre za uhajanje informacij o delovanju danskih specialnih enot v Iraku in objavo knjige danskega vojaka, ki je služil v Afganistanu.

Položaj dosedanje ministrice za trgovino in industrijo bo prevzel dosedanji pravosodni minister Brian Mikkelsen. Njega bo nasledil dosedanji minister za promet Lars Barfoed, ki ga bo zamenjal Hans Cristian Schmidt. Nov kabinet naj bi uradno še danes potrdila danska kraljica Margareta. Lars Rasmussen je vodenje vlade prevzel aprila lani. Takrat je bil njegov predhodnik Anders Fogh Rasmussen namreč imenovan na mesto generalnega sekretarja zveze NATO.

Srbska policija je ponovno izvedla preiskavo hiše nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov in haaškega obtoženca Ratka Mladića. V hiši naj bi sicer bil Mladićev sin Darko, preiskava pa je bila po besedah tožilstva za vojne zločine izvedena v okviru prizadevanj srbskih oblasti za aretacijo Mladića, medtem ko drugih podrobnosti niso navedli. Policija je v prejšnjih preiskavah Mladićeve hiše zasegla dokumente, računalniške diskete in video posnetke.

Na fakulteti za družbene vede bo ob šestih zvečer v predavalnici 7 potekala okrogla miza »Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?« v organizaciji društva kulturologov »kult.co« in Federacije za anarhistično organiziranje. Več o okrogli mizi nam bo povedal Rok Govednik.



Ob sedmih zvečer pa bo Cankarjevem domu potekala okrogla miza na temo Nasilje v šoli: ali je mogoča enotna nacionalna strategija. Pripravljata jo Cankarjev dom in društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. O okrogli mizi in gostih nam bo več povedala njena moderatorka Doroteja Lešnik Mugnaioni.



Kako pa bodo na okrogli mizi zastavili temo nacionalne strategije glede nasilja v šoli?



Zavod za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je ugotovil 87 kršitev resolucije o normativni dejavnosti v treh mesecih s strani vlade. Resolucijo je državni zbor sprejel novembra lani, več o njenem namenu pa nam bo povedal Goran Forbici, vodja dejavnosti na področju civilnega dialoga pri omenjenem zavodu.



Forbici nam je več povedal tudi o ugotovljenih kršitvah.



Pravosodni minister Aleš Zalar je izdal obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda. Navodila naj bi bila po njegovih besedah nujna, ker je v Sloveniji le ena pravna država in morajo za vse veljati ista pravila. Poudaril je še, da ne gre za navodila zoper generalno tožilko Barbaro Brezigar, ampak gre za to, da bodo v predkazenskih in kazenskih postopkih pri odločanju tožilcev za vse obdolžence veljala enaka pravila, ko gre za zadeve državnotožilske uprave. S tem pa naj bi javnost ponovno dobila zaupanje v odločitve državnih tožilcev v konkretnih kazenskih zadevah.