Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Okrogla miza v podporo beograjskim aktivistom (2841 bralcev)
Sreda, 24. 2. 2010
jureg




Leto 2009 je bilo precej zaznamovano z različnimi oblikami upora, študentskih bojev in bojev za eradikacijo medčloveškega razlikovanja. V Evropi so se na ulice med prvimi podali grški aktivisti, že konec leta 2008. Med drugim so grški represivni organi takrat brez kakršne koli obtožnice priprli Todorisa Iliopulosa. Ta se je poleti odločil gladovno stavkati, pri tem pa so ga podprli številni aktivisti po vsem svetu. Med drugim so ga podprli tudi v Srbiji.

Srbski aktivisti so izvedli akcijo, v kateri so ponoči na grško ambasado napisali grafit in odvrgli dve steklenici, ki sta razbili manjše okno. Ogroženo ni bilo nobeno življenje, saj ponoči na ambasadi ni bilo nikogar, škode pa je bilo po ocenah grških uradnikov za celih 18 (!) evrov. Policija je nato ukrepala svojemu načinu primerno in kaj hitro po akciji aretirala 6 ljudi. Obtoženi so bili mednarodnega terorizma, čeprav so dolgo časa za zapahi prebili kar brez karkšnekoli obtožnice. Maja Krek, beograjska aktivistka, razloži ozadje, zakaj je do tako hude obtožbe prišlo:

Celotna gonja je bila torej politično motivirana. Srbskim aktivistom bi lahko predlagali, da se v izogib takim neljubim dogodkom raje kar sami predajo na mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Tako bi lahko postali vzor tudi nekaterim haaškim obtožencem, česar pa zagotovo nočejo. Na beograjskem procesu, kot so sojenje poimenovali udeleženci debate, je bil prisoten tudi Nikolai Jeffs, ki je izpostavil hipokrizijo srbskega sodnega sistema:

Urška Cocej je diskutirala o navideznih grožnjah, ki jih aktivistične skupine predstavljajo družbeni ureditvi:

Darij Zadnikar pa je v debati povedal, da se zgodovina ponavlja in da Hegel ni imel prav:

En teroristični napad je torej kriv, da represivni organi dobijo toliko avtoritete, da lahko meni nič tebi nič pravzaprav arbitrarno nekoga obtožijo dejanja, za katerega obtoženi pravzaprav sploh ne odgovarja. Rastko Močnik glede tega postavi hipotezo:

V nadaljevanju se je Rastko Močnik razgovoril še o osebnih lastnostih in o mejah pravnih definicij, ki jih lahko državni aparat očitno postavlja, kakor mu v danem trenutku pač politično ustreza:

Eter Radia Študent verbalno teroriziral JureG s pomočjo prisotnih na okrogli mizi v podporo beograjskim aktivistom.

 



Komentarji
komentiraj >>