Današnji Zajtrk Avantgarde prešerno odpira duri. Na današnji dan, torej 26. februarja v letu 1911 se je rodil japonski avantgardni slikar Taro Okamoto. Točno 96 let pred njegovim rojstvom pa je z Elbe zbežal Napoleon. S pravkar povedanim lahko primerjamo tudi vsakršno ukvarjanje s preteklimi dogodki umetnosti nasploh in umetniškimi deli. Gre za smešno stvar arheološkega nagnenja, ki pa v svojem delovanju pravzaprav želi posnemati sam predmet preučevanja. To je seveda zvočna poezija. Če je Julia Kristeva o literaturi govorila kot o »raziskovanju in najdbi jezikovnih možnosti kot aktivnosti, ki osvobodijo človeka danih mu lingvističnih mrež«, zvočni poeti govore o svojem delu kot o novem načinu upihovanja sveč. Komu verjeti in komu zaupati v tem jutru, v petkovem jutru, ki se rojeva v novo po-tedensko slavje? Zvoku, človeku ali človeku?

Sedaj zvoku. (Ko bo pa konec oddaje pa je vdaja človeku nujna, vdaja njegovi resničnosti in njegovi ljubezni do teoretiziranja o samem sebi. Gre za enostransko ljubezen.)

Danes je tretji zajtrk sedemedicijske predstavitve zbirke 3viTrePAIR! Predstavljamo vam elpejko iz leta 1988, ki nosi naslov SPAGNA-MESSICO-ITALIA, torej Španija – Mehika – Italija. Predstavljenih je 8 pesnikov. Kot prvega vam v slast ponujamo Giacoma Bergaminija. Je poete maudit [poet mode], sončnoočalni mojster poezije, ki je bil rojen ob koncu 2. svetovne vojne in umrl tri leta po zrušitvi dvojčkov. Poslušali bomo njegov prispevek omenjeni kompilaciji romanskih zvokopoetov, imenovan Scilagua!

Giacomo Bergamini - Scilagua



Zvočna poezija ali ars sonora kot večkrat opaženo nikakor ni ujeta v zgolj lasten glas, ki je proizveden in pritrjen na medij poslušanja. Večglasovnost, glasilke in bobni. Smeh in besede. Karnevalskost proti prevladi racia, teorije. Tu smo daleč od Adorna. Njegove besede bi tu razmajale podstat in od zvočne poezije ne bi ostalo nič. Po Adornu.

A pojdimo naprej. Na kompilaciji je poleg italijanskih tudi špansko govoreč živelj in glasovalec! Skupina Flatus Vocis Trio je bila osnovana leta 87 in je tedaj nastopala po večjih evropskih eksperimentalnih festivalih, v Monakovem, v Parizu in v Valencii. Kakor imenujemo zadnje mesto – Valencia – tako je tudi naslov njih pesmi, ki jo bomo poslušali zgolj v odlomljenem koščku. V celoti se razteza skozi dolgih 15 minut. Torej.

Flatus Vocis Trio - Valencia



Slišani pesniki - Flatus Vocis Trio - delujejo v troje. Pravzaprav so zadnjič nastopili šestindevetdesetega in so vsi šolani pevci. A naprej naprej naprej naprej, nam narekuje tempo dneva, direktno v naročje še enega Italijana, v nedrja Giovannija Fontane, ki v pričujočem delu poje o lastnem ustvarjanju in pravzaprav zgolj pregleduje možnosti izražanja. Naslov pesmi je namreč Canzone Per Spasmi Gutturali E Pianoforte. Giovanni Fontana je masiven ustvarjalec, saj je bil urednik večih časopisov eksperimentalne poezije, obenem pa se ukvarja z vedno novimi intermedijskimi vezmi. A mi bomo tiho in vas bomo prepustili guturalnim zvokom, ki morebiti odpirajo rulete? Zapirajo vrata? Poslušajmo.

Giovanni Fontana - Canzone Per Spasmi Gutturali E Pianoforte

Giovanni Fontana na jutjubu!