Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TURČIJA IN EVROPSKA UNIJA (2943 bralcev)
Nedelja, 14. 3. 2010
Boris V.



Na februarskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila ena od točk dnevnega reda tudi predstavitev in glasovanje o poročilu o napredku Turčije pri vstopanju v EU. Poročilo je pripravila nizozemska evroposlanka Ria Oomen-Ruijten iz konzervativne Evropske ljudske stranke. Turčija ima dolgo zgodovino odnosov z EU. Za članstvo je zaprosila že 14. aprila 1987, trajalo pa je dve leti in pol, da je Evropska komisija to prošnjo potrdila. Ambivalenten odnos med EU in Turčijo se nadaljuje obojestransko.

Na februarskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila ena od točk dnevnega reda tudi predstavitev in glasovanje o poročilu o napredku Turčije pri vstopanju v Evropsko unijo. Poročilo, ki je bilo potrjeno s strani poslancev parlamenta, je pripravila nizozemska evroposlanka Ria Oomen-Ruijten iz konzervativne Evropske ljudske stranke. Turčija ima dolgo zgodovino odnosov z Evropsko unijo. Za članstvo je zaprosila že 14. aprila leta 1987, trajalo pa je dve leti in pol, da je Evropska komisija to prošnjo potrdila. Ambivalenten odnos med Evropsko unijo in Turčijo se nadaljuje, lahko bi rekli, obojestransko.

Po eni strani Evropska unija drži Turčijo blizu in ji daje upanje za polnopravno članstvo, po drugi pa prihajajo iz nekaterih držav članic, predvsem Francije, Avstrije in Nemčije, nasprotni signali, češ, da Turčija v Unijo kot polnopravna članica ne sodi. Za zamudno pristopanje pa del krivde nosi tudi Turčija sama. Leta 1993 so bili v Köbenhavnu sprejeti politični kriteriji za vstop v Unijo, ti pa so, da mora država doseči stabilnost, ki garantira demokracijo, vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje ter zaščito manjšin. Vse to so polja, na katerih ima Turčija, ki ji državni udari niso tuji, precejšnje težave. In ni videti, da bi pri reformah hitela. Tu je še vprašanje Cipra, ki je razdeljen od leta 1974, ko je nanj vkorakala turška vojska. Tako razdeljen je tudi vstopil v Evropsko unijo, resda le njegov grški del.

O poročilu smo govorili z avtorico, poslanko Oomen-Rujiten, ki je diplomatsko in karseda mehko pojasnila nekaj točk v svojem poročilu:



Zijad Bećirović z Inštituta za Balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES poudarja problem politične identitete turške republike:



Tudi Oomen-Ruijten opozarja na problematično vlogo vojske v Turčiji:



Zijada Bećirovića smo vprašali, katere reforme mora Turčija poleg spremembe položaja vojske v državi še izpeljati:



Posebno vprašanje so človekove pravice. Kako vidi nizozemska evroposlanka razvoj in napredek na tem področju?



Katere probleme vidi na polju človekovih pravic v Turčiji Bećirović?



Tudi, če bi Turčija čudežno rešila vse svoje težave, kot zahteva Evropska unija, bi imeli tisti, ki zagovarjajo tako imenovan evropski kulturni prostor s krščanskimi koreninami, še en očitek. In to je islam kot prevladujoča religija v Turčiji. Čeprav evropski birokrati seveda zagovarjajo svobodo veroizpovedi, se v pogovorih z evroposlanci velikokrat prikrade nezmožnost videti islam kot integrativni religiozni element Evropske unije. Koliko je islam kot religija sploh relevanten pri vprašanju vstopanja Turčije v Unijo? Zijad Bećirović:



Turčija, ki je tudi članica NATA že od leta 1952, je kot eno največjih svetovnih gospodarstev seveda zanimiva za zahodni politični in gospodarski blok. Unija vodi do Turčije tudi Sloveniji dobro znano politiko korenčka in palice. Zakaj sploh je Turčija tako pomembna za Evropo, da se ji ta, kljub pomanjkanju želje po popolni integraciji, noče nikoli popolnoma odreči?



Turčija se z izredno počasno dinamiko približuje Evropski uniji. Kaj nam pove ta podatek?



Še oddaja v celoti:



Oddajo je pripravil Boris.



Komentarji
komentiraj >>