Včasih je ob čakanju na študentske bone tudi dolgčas. Ko se zvrsti cela kopica študentov, od katerih vsak hoče svoje bone, se prodajalcem kdaj pa kdaj tudi zatipka. Torej je vedno smotrno preveriti, ali ste dobili tiste bone, ki ste jih dejansko naročili. Ker avtor pričujočega teksta tega ni storil, ga je čakalo kazensko potovanje v oddaljene neznane kraje.

Po prvem brskanju po internetu je najprej kazalo, da je restavracija Gregori nekje na normalnem dosegu, če se uporablja le par nog. Izkazalo se je, da je na danem naslovu samo sedež podjetja, ki ima v lasti več restavracij, restavracija Gregori pa je čisto na drugem koncu mesta, v Stegnah.

V poslovni stavbi Iskre, na naslovu Stegne 21, se nahaja tako imenovana restavracija Gregori. Beseda restavracija je na tem mestu popolnoma odveč, saj je Gregori le povsem običajna menza za številne delavce, ki vanjo prihajajo jest iz bližnjih podjetij.

Po vstopu se je treba najprej razgledati. Učinkovitost izrabe prostora ni ravno vrhunska. Pa vendar, na standardizirani pladenj nepravilne petkotne oblike si lahko za bon, ki je vreden 2,36 evra, naložite prav vse. Pripadajo vam juha, glavna jed, solata in še sok. Obstaja tudi možnost, da si naročite pizzo, v tem primeru pa vam pripada le še en hod.

Tistega petkovega popoldneva, ko se je restavracija že zapirala, se je bilo treba za glavno jed odločiti med pečenko, osličem, makaronovim mesom, ocvrtim puranjim zrezkom in še nekaterimi jedmi, ki jih ni bilo moč razvozlati. Kaj pa vegetarijanci? Lahko dobijo kako vegi pizzo, morda ocvrt sir ali pa kakšne rezance z zelenjavno omako. Za klientelo se torej predvideva, da je pretežno mesojede narave. Vegetarijancem tako definitivno priporočamo obisk katere druge restavracije, pardon, menze.

Najbolj od vseh mesnih jedi, ki so ostale na izbiro, je dišala govedina v naravni omaki. Poleg je kuhar izbrskal še neko mešano solato iz prekislega zelja, paprike, korenja in paradižnika. Pravi vesoljski ostanki. Je bila pa vsaj goveja juha dokaj pristna, kar pomeni, da se je glavna jed poprej kuhala, da je juhici dala vsaj malo okusa. Omaka okoli kuhano-pečene govedine je bila solidno začinjena, vendar je bila to prej kaka lovska kot pa naravna omaka.

Petkovo popoldne je nato postreglo z zgodbicami delavcev, ki so po napornem delovnem tednu končno le prišli na vrsto z več kot zasluženim pivom ali dvema. Obujanje nostalgije se je lahko pričelo, zagotovo so se debate razvijale še pozno v noč. To se sicer ni moglo zgoditi v restavraciji Gregori, ki se zapre že ob šestih popoldne. Če torej niste delavski nostalgik ali študent bližnje Visoke šole za risanje in slikanje, vas v restavracijo Gregori pot najbrž ne bo zanesla. Razen če se kdo zmoti ob nakupovanju bonov. Previdno torej!

V Stegnah se je stegnil JureG