OFF NAPOVEDNIK

Novo novo novo vreme. Novi časi nekaj prinesejo in nekaj odnesejo. In to kjer koli. Tudi v tako trdnih institucijah kot je vojska. Tako je ameriška vojska prvič po letu 1980 začela spreminjati režim urjenja svojih vojakov. Začeli so opuščati urjenje z bajoneti, sedaj pa se bolj osredotočajo na simulacijo boja v urbanih območjih. Nov režim namreč nastaja po izkušnjah iz vojn v Iraku in v Afganistanu.

Opuščajo tudi urjenje s teki na pet milj, ki jih zamenjuje tek na krajših progah, predvsem z namenom, da vojaki pridobijo hitrost. Telesno moč bodoči bojevniki po novem nabirajo z gibanjem s težkimi nahrbtniki in nošnjo ranjencev z nevarnih položajev. Hiter beg in nošnja ranjencev z bojišča? Da, definitivno sta osnova urjenja Irak in Afganistan.

Vendar ameriški vojaški vaditelji švicajo še bolj kot njihovi vajenci. V vojake morajo namreč izuriti generacije, ki so zmeraj manj telesno pripravljene. Mnogi v šoli niso imeli niti telovadbe, prosti čas pa preživljajo predvsem pred računalniki. Zadnji udarec dobrim upom vaditeljev zadaja še spoznanje, da se mladi kolegi niso več vajeni pretepati. Jebiga, vsakodnevno nabijanje Call of duty na domačem PC-ju pač še ne naredi vojaškega heroja.

Vi pa berete heroja med informativnimi oddajami – OFF program Radia Študent v slabi psihofizični kondiciji!

OFF PROGRAM

Vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi je dejal, da je Iran pripravljen pod patronažo Mednarodne agencije za jedrsko energijo naenkrat zamenjati 1200 kilogramov nizkoobogatenega urana za gorivo za jedrski reaktor v Teheranu, vendar le, če bo prišlo do izmenjave na ozemlju Irana. Šlo naj bi za pomemben korak, saj je Iran do sedaj vztrajal, da bo svoje zaloge nizkoobogatenega urana predajal v posameznih fazah. Prav tako se ni strinjal s tem, da bi bile zaloge urana poslane v Francijo in Rusijo, kjer bi jih predelali v gorivo, nato pa vrnjene v teheranski reaktor, ki proizvaja radioaktivne izotope za uporabo v medicini. Zahodne države nasprotujejo zamisli Irancev o zamenjavi goriva na iranskih tleh.

Deset dni po iraških parlamentarnih volitvah končni rezultati še zmeraj niso znani. Po več kot 79 odstotkih preštetih glasov se sedaj izidi očitno prevešajo v drugo smer, kot je bilo pričakovati po začetnem štetju. Sekularna lista »Irakija« nekdanjega premierja Ijada Alavija naj bi sedaj prevzela vodstvo pred koalicijo šiitskega premierja Nurija Al Malikija, ki je takoj po volitvah prevzemala prestol v parlamentarnem boju. Al Malikijeva lista je po izgubi prednosti že izrazila dvom v nepristranskost volilne komisije pri preštevanju glasovnic. S takšnimi kritikami pa so prenehali na strani Irakije, takoj ko je bilo objavljeno, da so pred Al Malikijevo listo.

V bližini Pariza je bil ubit policist, za katerega se sumi, da naj bi bil prva žrtev baskovske separatistične organizacije Eta v Franciji. Policist je sodeloval v policijski patrulji, ki je ustavila vozilo, za katerega je sumila, da je ukradeno. Hkrati pa se je vzporedno ustavilo vozilo, iz katerega so začeli streljali neznanci, in tako ubili omenjenega policista. Kmalu po napadu je bil ujet domnevni napadalec Josebo Fernandez Aspurza, znan pod imenom El Guidi, sicer pripadnik Ete, ki ga išče španska policija.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v spodnjem domu nemškega Bundestaga izrazila nestrinjanje s potrditvijo finančne pomoči Grčiji. Po prepričanju kanclerke bi bila prehitra odločitev za pomoč Grčiji nekonstruktivna, saj ne rešuje problema finančno zlomljene sredozemske države pri koreninah. Po njenem mnenju je edina rešitev za Grčijo, da gre sama skozi boleče javnofinančne reforme. Sicer so finančni ministri držav območja evra sprejeli odločitev o finančni podpori Grčiji v ponedeljek, voditelji držav članic Unije pa naj bi predlog potrdili drugi teden na vrhu Evropske unije.

Saga o najnovejši poslanski aferi se nadaljuje. Nadaljuje se predvsem vzajemno obtoževanje vpletenih v korupcijsko afero. Tako je Marjan Mikuž izjavil, da je bil predsednik uprave Luke Koper Robert Česar deležen tretjine dobička od prodaje zemljišč Orleške gmajne. Česar pa odgovarja, da gre pri tej izjavi za, citiramo, neverjeten in grozovit konstrukt, ki si ga res nenavadno in čudno izmišlja Mikuž. Konec citata. Mikuž pa je zanikal dejstvo, da naj bi Prijatelju dolgoval denar; in če bi kakšen dolg obstajal, naj bi obstajali tudi dokumenti, ki ta dolg potrjujejo. Hkrati pa je odvetnik poslanca Prijatelja Silvan Jakin vložil pritožbo na sklep o priporu poslanca, ki je bil izdan v soboto zaradi ponovitve nevarnosti ter nevarnosti vplivanja na priče. Sicer je Prijatelj osumljen kaznivih dejanj izsiljevanja ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivi.

Odbor državnega zbora za notranjo politiko je prekinil nujno sejo, na kateri sta bili obravnavani zahteva Slovenske demokratske stranke in nacionalne stranke za razpis referenduma o noveli zakona o zbrisanih in zahteva koalicije po ustavni presoji tega referenduma. Preskočimo obrabljene fraze, ki polnijo zrak ob vsaki razpravi o izbrisanih, in preidimo k razlogu za prekinitev nujne seje. Te nam je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič:



Po internetu kroži sporočilo neznane skupine, ki vabi na, kot pravijo, miren in spontan shod to soboto pet pred dvanajsto pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Razlog je nasprotovanje obsodbi treh napadalcev na aktivista za pravice istospolno usmerjenih Mitjo Blažiča in prulski Cafe Open. Obsojenci so dobili leto in pol zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna, zaskrbljujoče pa je, da jih je sodišče oprostilo nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti. To pa ni dovolj za skupino tako imenovanih domoljubov, ki v pismu trdijo, da je bil ta napad le malenkost in - v le njim doumljivi logiki - dodajajo, da so napadalci in ostali mladi v Sloveniji žrtve sistemskega nasilja ter da so z napadom homofobi le opozarjali na družbeno nepravičnost.

Kot so nam dejali na policijski upravi Ljubljana, je shod neprijavljen, glede na to, da je rok za prijavo tri dni pred dogodkom, pa do prijave tudi ne bo prišlo. Kot so zatrdili na policijski upravi, bo policija zagotavljala varnost ljudi in premoženja. V ustrezen odziv policije je prepričan tudi državni sekretar na MNZ-ju Goran Klemenčič:



Dopoldne je v Domu upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža v Idriji potekala stavka zaposlenih zaradi neizplačila plačnih dodatkov s strani direktorja javnega zavoda Sama Beričiča. O vzrokih za stavko smo govorili s predsednikom Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonkom Vukadinovičem, članom stavkovnega odbora:



Ali je bila stavka zaposlenih uspešna?



Ker pogajanja o izplačilu dodatka za delo z dementnimi osebami na podlagi 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor na državni ravni šele sledijo, smo Vukadinoviča povprašali o možnih ukrepih sindikata, če pogajanja ne bodo uspešna:



Štiri nevladne organizacije, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Greenpeace Slovenija, Umanotera in Inštitut za trajnostni razvoj, so na vlado Republike Slovenije naslovile pismo, s katerim jo želijo še enkrat pozvati, da naj na jutrišnji seji zavrne gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. O vsebini pisma smo se pogovarjali s predsednico Focusa Lidijo Živčič:



Kakšna pa je pričakovana podpora političnih strank poslanemu pismu nevladnih organizacij in njihovemu prizadevanju v zvezi s tematiko TEŠ 6:



Zanimiv je podatek, da je pred nekaj tedni Mikronezija uradno zaprosila ministrstvo za okolje Češke Republike, naj ne dovoli načrtovane modernizacije termoelektrarne Prunerov II, ker pacifiško državo skrbi, da bo to prispevalo k izginjanju te otoške države pod gladino morja. O možnosti podobnih pozivov slovenski vladi in odzivu nevladnih organizacij je Živčičeva povedala:



OFF sta pripravila Potočan in Boris.