OFF NAPOVEDNIK

Vatikan bo ustanovil še eno komisijo, ki se bo ukvarjala s precej neverjetnimi stvarmi. Preučevali bodo namreč prikazovanje device Marije v Međugorju v Bosni in Hercegovini. Ta naj bi se tam prikazovala že 30 let, prvič jo je baje leta 1981 videlo šest otrok. Od takrat je Međugorje obiskalo že več kot 30 milijonov vernikov, ki vsak po svoje izpovedujejo svojo domišljijo in prikazni. Tako naj bi bila včasih oblečena v sivo obleko in tančico, včasih v zlato obleko, na glavi naj bi imela krono iz zvezd in letela na oblaku. To sta zgolj dva primera izpovedanih vizualnih halucinacij, zagotovo pa jih obstaja še ducat različnih.

Če gremo na slušne halucinacije je zanimiv podatek, da naj bi Marija vedno govorila hrvaško, vsaj tako pravijo verniki, medtem ko bi bilo citirati to, kar govori, seveda preveč sentimentalno. Rimskokatoliška cerkev halucinacij ljudi v Međugorju še ni uradno priznala kot resnična videnja, menijo pa, da bodo verniki, dokler komisija ne bo poročala kongregaciji in dokler ne bodo sprejeli dokončne odločitve, še naprej hodili množično halucinirati v Međugorje. Lahko pa bi ta kraj poimenovali tudi »altered states«!

Berete halucinogen OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je na kratkem obisku v Gazi in je tako prva izmed višjih političnih predstavnikov Zahoda, ki je na obisku v Gazi, potem ko je oblast prevzelo gibanje Hamas. Tujim visokim politikom Zahoda, ki so do sedaj hoteli vstopiti v Gazo, je to preprečil Izrael ali pa njihove države, saj marsikatera ne priznava legitimnosti Hamasa. Obisk Ashtonove naj bi kazal voljo Evropske unije, da se mirovna pogajanja na Bližnjem vzhodu obnovijo, čeprav je uradni Tel Aviv z napovedano gradnjo 1600 novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu že na začetku ujezil tako Združene države Amerike kot Evropsko unijo. Ashtonova se bo na bližnjem vzhodu srečala še s palestinskim premierjem Salamom Fayyadom in izraelskim predsednikom Shimonom Peresom. Konec leta 2008 in v začetku leta 2009 je Izrael v tritedenski ofenzivi na Gazo ubil več kot 1000 ljudi in uničil večino infrastrukture.

Je pa predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama zanikal, da bi bili odnosi med njegovo državo in Izraelom v krizi. Tako je v prvem odzivu na napetost, ki se je pojavila zaradi napovedane gradnje omenjenih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, spokojno dejal, citiramo: "Prijatelji se včasih ne strinjajo o čem. In zdaj se ne strinjamo o tem, kako lahko premaknemo mirovni proces naprej." Kot je znano, je posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell zaradi napovedane gradnje preložil za ta teden načrtovani obisk v Izraelu. Obama je palestinsko in izraelsko stran še pozval, naj napravita korake, ki bodo pomagali obnoviti zaupanje, čeprav bi to moral jasno povedati predvsem Tel Avivu.

V Pakistanu naj bi bil ubit pomemben vodja ideje Al Kaida Husein al Jeremi. Ubit je bil domnevno v napadu ameriškega brezpilotnega letala. Jeremi je bil sicer pomemben načrtovalec napadov Al Kaide, za njegovo specialnost pa so veljali bombni in samomorilski napadi. Tako naj bi bil glavni načrtovalec samomorilskega napada na sedem članov ameriške obveščevalne službe CIA 30. decembra lani v Afganistanu, kjer je vseh sedem agentov tudi izgubilo življenje. Gre za najhujši napad na CIO od leta 1983. Direktor CIE Leon Panetta je dejal, da je bitka te agencije proti Al Kaidi v Pakistanu najbolj agresivna operacija CIE v zgodovini.

Začasni predsednik Nigerije Goodluck Jonathan, ki je Umara Yar'Aduo zaradi bolezni zamenjal februarja letos, je razpustil vladni kabinet, ki ga je imenoval Yar'Aduo po izvolitvi. Opazovalci pravijo, da si hoče Jonathan s to potezo povečati moč, saj bo nove ministre parlamentu predlagal sam, prav tako ni podal razloga, zakaj je vladni kabinet razpustil. Se pa Jonathan od prevzema oblasti poleg pravnega vakuuma sooča z resnim nasiljem med muslimanskimi in krščanskimi skupinami blizu mesta Jos, kjer je življenje od februarja letos izgubilo že več sto ljudi. Jonathana je na mesto začasnega predsednika imenoval parlament 9. februarja.

Kitajska svari pred politizacijo procesa proti štirim izvršnim možem korporacije Rio Tinto, med katerimi je tudi avstralski državljan Stern Hu. Obtoženi so dajanja in prejemanja podkupnin ter ilegalnega pridobivanja poslovnih skrivnosti. Avstralski premier Kevin Rudd ni zadovoljen s tem, da bo del sojenja, kjer bo govora o kraji poslovnih skrivnosti potekal za zaprtimi vrati, tako da avstralski opazovalci ne bodo mogli prisostvovati. Anglo-avstralski rudarski gigant zahteva transparentno in hitro sojenje. Stern Hu je pridržan od julija lani, njegov primer pa je poslabšal odnose med Kitajsko in Avstralijo. Za Rio Tinto je sicer Kitajska zelo pomemben trg. Ironično je, da bo sam predsednik uprave te korporacije Tom Albanese za časa sojenja njegovim kolegom sodeloval v kitajski vladni skupini, ki se ukvarja z globalnim ekonomskim sodelovanjem.

Grčija pričakuje, da bodo voditelji Evropske unije prihodnji teden na srečanju v Bruslju sprejeli dogovor o instrumentu finančne pomoči tej državi v globoki ekonomski krizi. Grški premier George Papandreu ob tem upa, da se njegovi državi ne bo potrebno zateči po pomoč k Mednarodnemu denarnemu skladu. Papandreu še poudarja, da bi bili sicer upravičeni do pomoči finančne institucije, saj so pod strogim nadzorom te organizacije, a nočejo situacije, v kateri bi imeli najslabše od Mednarodnega denarnega sklada in nobene koristi od evroskupine. Ta je v ponedeljek predstavila tehnične modalitete instrumenta pomoči Grčiji, če bo ta potrebna, a še vedno ni jasno, za kakšno pomoč naj bi šlo in kdaj naj bi bila odločitev sprejeta.

Trije največji estonski časniki so protestno izšli s praznimi prvimi stranmi, saj se ne strinjajo s predlogom zakona o medijih, po katerem bi morali novinarji razkrivati svoje zaupne vire. Po mnenju časnikarjev in novinarjev gre za grožnjo svobodnemu novinarstvu v Estoniji in željo po nadziranju medijev s strani vlade. Medtem je vlada osnutek zakona že potrdila in ga poslala v parlament. Snovalec zakona je pravosodni minister Rein Lang, eden od ključnih politikov vladajoče desnosredinske Stranke reform. Lang takšen zakon pričakovano utemeljuje s tem, da bodo zahteve novega zakona povečale odgovornost medijev in ne kontrole nad njimi. Že velikokrat slišani stavki.

Stranka Enotna lista se je odzvala na besede predsednika Koroške svobodnjaške stranke Uwe Scheucha, ki pravi, da naj bi upravičena zahteva po skupnem demokratičnem zastopstvu manjšine potrjevala upravičenost zahteve po ugotavljanju manjšine. To pomeni, da bi se moral vsak, ki bi hotel voliti predstavnike slovenske manjšine, proglasiti za koroškega Slovenca, da bi bil vpisan v poseben volilni kataster. Govorili smo s predsednikom Enotne liste Vladimirjem Smrtnikom.



Kakšen način volitev pa predlaga Smrtnik in kako komentira tako imenovani volilni kataster?



Odločitev o nadaljevanju 1,1 milijarde evrov vrednega projekta izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj naj bi bila po napovedih premiera Boruta Pahorja znana danes. Vlada se bo seznanila tudi s stroški, ki bi nastali v primeru odpovedi projekta. Bili smo na tiskovni konferenci po ljubljanskem srečanju evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika in slovenskega ministra za okolje in prostor Roka Žarnića, kjer je bilo govora tudi o šestem bloku. Potočnik na vprašanje, kako vidi razkorak med zavezami boja proti podnebnim spremembam in načrtovani investiciji v šesti blok odgovarja naslednje:



Katere pa bodo prioritete Potočnikovega mandata?



Bojan Petrijan izstopa iz izvršnega odbora Slovenske demokratske stranke Murska Sobota, saj ne strinja z javnim diskreditiranjem župana Antona Štihca s strani vodstva mestnega odbora Slovenske demokratske stranke. Štihec je bil nekdanji član Slovenske demokratske stranke in Petrijan vidi napade nanj kot zasebna maščevanja določenih članov te stranke. Štihec je iz stranke odstopil oktobra lani, ker naj bi nekateri posamezniki iz lokalne enote Slovenske demokratske stranke načrtno blatili njegovo dobro ime. Sporna piramida mu pri dobrem imenu seveda ne bo pomagala.