Kaj vidi lačni popotnik, ki pride na ljubljansko železniško postajo. Oko mu pade na verjetno najgrše avtobusno poslopje na tem koncu sveta. Nos mu ujame uniformne vonjave lokalnega McDonaldsa. Zazre kip ogromnega konja in smešnega brkatega jezdeca na njem. Če ga po nekem naključju od vseh naštetih možnosti najbolj privlači prej omenjeni kip, bo z malo sreče lahko naletel na mesto, kjer bo dobil nekaj za pod zob.
Za ritjo kovinskega konja se namreč nahaja Pizzerija Sole. Na Kolodvorski 18 zaseda dve nadstropji skrajno levega kota precej grde, umazano bele, opečnate stavbe, ki gosti še vrsto drugih okrepčevalnic, pivnic in bog si ga vedi česa še. Pizerija Sole je rahlo zavajajoče ime, saj Sole poleg 20 vrst pic ponuja še testenine, zrezke, pleskavice, čevapčiče, bureke, sladice in še kaj.
Odpiralni čas je prilagojen lokaciji, odprti so namreč od šestih do ene ure zjutraj in to vsak božji dan. S tem nazorno prikažejo, da so njihova vrata skoraj vedno odprta za raznovrstne popotnike praznega želodca. Pizerija Sole je pač prilagojena in umeščena v svoje okolje. In to je tudi jasno vidno. Če ste prišli v Sole na romantično večerjo ob svečah, ste prišli na napačen kraj. Če pričakujete okusno dekoriran interjer, prav tako. Razni odtenki drekasto rjave in zastarela oprema pač nista dih jemajoči.
Toda Sole se tega ne sramuje. Še več, obkrožena z raznovrstnimi ponudnike hitre prehrane različne kakovosti in s sumljivimi bari se ponosno drži. Raznovrstnost ponudbe in cenovna dostopnost sta namreč na taki ravni, ki se je ne bi sramovala marsikatera očesu milejša gostilna. V tem pomenu bi lahko rekli, da je Sole skoraj skrit zaklad. Zanjo bi težko rekli, da je obče popularna lokacija med študentsko populacijo. Ali recimo drugače, bejbe, ki ti je všeč ne boš peljal ravno tja na kosilo. Morda napačno trditev si lahko razlagamo z bližino avtobusno-železniškega terminala, ki, bodimo iskreni, ni ravno ljubljansko nabrežje.
Ne glede na to, je hrana res dobra. Začnimo pri čevapih. Mirno lahko rečemo, da so nekaj posebnega. Cenovno ugodni, obilni, v kombinaciji z res odlično mehko in hrustljavo zapečeno lepinjo, čebulo, ajvarom, kajmakom in mletim čilijem. Sami čevapi so svetlorjavi in presenetljivo mehki, tip čevapa, ki pač ne spada v srpsko-bosansko gastronomsko okolje. Ne glede na zanimivo različico kajmaka, ki pravzaprav to ni, čevapi spadajo med boljše v mestu. Poleg čevapov Sole nudi vrsto drugih jedi na žaru, od ražnjičev do mesnih uštipkov.
Ponujajo tudi bolj klasične jedi. Različne vrste testenin, zrezkov, juh in pic. Celo pražena jetrca se najdejo. Nedavna degustacija je pokazala, da so ta celo prav dobra. Sveža, sočna in rahlo rožnata v sredini so bila postrežena na obilo pražene čebule s prilogo pečenega krompirja, začinjenega z doslej še neidentificirano začimbo. Sumimo neki česnov pripravek. Jetrca posuta z listi rukole in solata, ki je med drugim nepričakovano vsebovala svežo papriko, ponazarjata pravo kvaliteto Soleja.
Sole namreč nudi več, kot bi na prvi pogled pričakovali. Ogromna žar plošča in izbor slaščic od baklav do kremšnit presega ponudbo običajne picerije. Lastniki albanskega porekla so, kot je običajno za tovrstne priseljence, klasično avtohtono ponudbo nadgradili z elementi, ki celotno izkušnjo naredijo toliko bolj prijetno. Svaka jim čast.
Jedu je Slaviša
Komentarji
komentiraj >>