* Po šestih studijskih albumih sta nas White Stripes presenetila s svojim prvim uradnim koncertnim albumom, ki pa ni tudi prva koncertna izdaja. Med četrto in peto studijsko ploščo sta namreč leta 2004 že izdala koncertni video na DVD-ju. Ta je vseboval celoten koncert v britanskem letoviškem mestecu Blackpool, naslov DVD-ja pa je »Under Blackpool Lights«. Med šestindvajsetimi (26) komadi je bilo kar sedem priredb, tokrat pa je, ne glede na navidezno ohranjanje niti v poimenovanju koncertov, precej drugače. Tokratna izdaja na videu predstavlja dokumentarec z naslovom »Under Great White Northern Lights«, ki so ga kritiki zelo pohvalili, in koncert v severno-kanadskem ledenem zalivu Glace Bay, odigran ob deseti obletnici obstoja skupine, z naslovom »Under Nova Scotian Lights«. Razširjena izdaja poleg koncertnega albuma na CD-ju vključuje še enako avdio izdajo na 180-gramskem vinilu, 7-inčni koncertni singel z živim komadom »Icky Thumb« in B-stranjo »The Wheels On The Bus«, šest povoskanih postrov in 208-stransko knjigo fotografij iz turneje.

Mi bomo danes poslušali CD, ki smo ga iz šestnajstih komadov oklestili na dvanajst in mu lahko rečemo kar ducat umazancev. Čeprav je album miksan in njegov zvok precej obdelan v primerjavi z originalom, pa je tista prava umazana rock energija slišna skoraj na vsakem delčku albuma. Izbor je iz več različnih koncertov precej uspešne kanadske turneje izpred treh let. Po zagotovitvi Jacka Whitea, sta bila The White Stripes takrat na vrhuncu svoje koncertne moči in izraznosti. Angažiranost in trud, vložen v izvedbo, je na več mestih na maksimumu. Jack je miksanju in izboru na albumu posvetil veliko časa, zavedajoč se, da bo ob kakršnemkoli izboru težko ujel celoten utrip turneje, vseeno pa pravi, da je to njun »definitiven« koncertni album. Kolikor se čudno sliši, je to, da je skupini koncertni album všeč, zelo pomemben podatek.

Če se boste čudili, kaj v uvodnem komadu delajo škotske dude in če boste slučajno kje v kakem videu opazili Jacka v kiltu, je treba povedati, da je prej omenjeni Glace Bay v kanadski provinci Nova Škotska, kjer so Škoti večinska etnična skupina. V komadu »Prickly Thorn, But Sweetly Worn«, ki smo ga v današnji predstavitvi sicer izpustili, so prav tako prisotne dude. Celotna turneja je potekala po precej neobičajnih, od velikih mest oddaljenih krajih, kjer si je Jack vzel čas za spoznavanje lokalnih posebnosti. Koncerti so bili odigrani na mestnem avtobusu, ladji, v domu za ostarele, v osnovni šoli in na podobnih nenavadnih mestih. V enem izmed mest so v bowling centru med koncertom odigrali celo bowling partijo.

Dejstvo je, da je Jack White kot osebnost edini, ki nadzira imidž The White Stripes in ima vedno vse niti v rokah. Na drugi strani pa je njegova bivša žena, ki ji sicer pravi kar sestra, bobnarka Meg White, zanj večkrat omejitev, ki jo potrebuje, da mu stvari ne uidejo povsem iz rok. Jack si namreč vedno tako zelo prizadeva ustvariti okolje, ki dovoljuje kar največjo mero spontanosti, da bi ga brez potrpežljive bobnarke v ozadju hitro zaneslo v nekontrolirano improvizacijo. Meg torej na nek način ustekleniči vso Jackovo nebrzdano in marsikomu tako privlačno rokersko, bluesovsko in na trenutke celo punkovsko energijo. In četudi se marsikomu The White Stripes zdita industrijski konstrukt, vzplamtel na pogorišču glasbenega mainstreama, stavim, da ga ni glasbenega navdušenca, ki ne bi z občudovanjem poslušal Jackov stoodstotni angažma na odru. Nenazadnje so za marsikaterega rockerja, blueserja ali punkerja ravno močna čustva tisto, nad čimer se navdušuje, in teh na tem koncertnem posnetku ne manjka. Uživajte torej!

RŠ koncert je pripravil Matjaž Volkar.