Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Uvodna oddaja »Klic tujine« (2768 bralcev)
Petek, 26. 3. 2010
MarkoO




Študijskemu okolju v naši mali državi verjetno nič ne manjka. Prej ravno nasprotno - univerze in posamične fakultetne celice znotraj njih dosegajo svetovne standarde, študentje imajo urejeno prehrano preko unikatnega sistema študentskih bonov, za delo je poskrbljeno, čeprav se obetajo spremembe. Možnosti za popestritev socialnega življenja je tudi na pretek. Lahko se kulturno udejstvujete, pilite mentalno higieno, kofetkate v eni izmed številnih kavarn ali pa se miselno odklopite in zvrnete štamprle ali dva vašega najljubšega alkoholnega eliksirja, bodisi ob ponarodelih harmonikarskih vižah bodisi ob udarnih ritmih mainstream glasbe.

Nekateri pravijo, da obdobje študija predstavlja vrhunec našega življenja. In verjetno imajo prav. Številni pa bi svoja leta ob knjigi in brezglavi zabavi še dodatno popestrili in izkoristili - tukaj nastopijo študij, usposabljanje ali delo v tujini. Verjetno vsi poslušalci poznate rek, ki pravi, da je doma najlepše, a na Radiu Študent bi še dodali, da je lep tudi študijski in mentalni odklop v tujini.

Zakaj pravzaprav tujina? Marsikomu se ob tem vprašanju utrne misel o začasnem pobegu v neznano okolje, ki bo prinesel nov začetek in odprl pot novim dogodivščinam. Spet drugi bi odgovor na zastavljeno vprašanje preoblikovali v sinonim za zabavo. Pravi odgovor bo tako oblikoval vsak posameznik sam. Vendar pa eno ostaja - v današnji družbi, ki je že skoraj popolnoma podlegla enotnim globalnim trendom in se oblikovala v nekaj, kar je profesor Benjamin Barber skoraj dve desetletji nazaj označil za McWorld, so potrebne vse izkušnje, ki jih lahko posameznik pridobi.

Slovenija je lahko raj na zemlji, a vseeno se moramo zavedati, da je ta raj precej majhen in skoncentriran le na določeno območje, ki lahko predstavlja omejitve pri doseganju ciljev na začrtani akademski poti. Prva imaginarna bariera je tako omejenost na en jezik, druga je nepoznavanje različnih kultur in tretja so omejene možnosti za delo. Veliko mladih je že spoznalo, da je naša študijska pot vse bolj naravnana za potrebe trga, pri tem pa izključuje hotenje in svobodomiselnost posameznikovega individuuma, ki ostaja ujet v kolektivne zahteve. Da ne bomo šli predaleč in padli v večno ponavljajoč kritični diskurz naravnanosti naše družbe, se raje spustimo na praktično raven in orišimo možnosti, ki so nam kot študentom dane.

Vse naše univerze ponujajo številne opcije, med katerimi, kakopak, prednjačita študijska izmenjava in strokovno usposabljanje v tujini. Večina programov poteka v okviru bilateralnih pogodb, sklenjenih med različnimi univerzami. Obstajajo pa tudi časovno aktualni razpisi in pa možnosti, ki se oblikujejo na podlagi lastnih poizvedb, le verjetnost eksternega financiranja je pri slednjem vprašljiva. Poleg tega v našem okolju delujejo tudi mednarodna študentska društva, tako vladne kot nevladne organizacije in samostoječi programi, ki niso pod okriljem univerz in odpirajo številne možnosti.

Najbolj poznan program študijske izmenjave je Erasmus, ki se je skozi leta razrasel v pravi kulturni fenomen. Osnova je sicer študijska mobilnost, skozi katero študent aktivno participira na tuji univerzi in osvaja nova znanja, bistvo pa je oblikovanje skupne evropske zavesti, kar poteka povsem neformalno. Načrtni potisk v tuje okolje, kjer spoznavamo ostale, a ne tako drugačne kulture, in spontani razplet dogodkov, ki peljejo skozi vrtinec družabnih dogodkov, zabav in sproščenega druženja z neznanimi obrazi. Oblikujejo se vezi in spomini, ki ostanejo in za vedno zaznamujejo posameznika.

Razpisani roki za prijavo na program Erasmus so se sicer že odvili, vendar se bodo verjetno ponovili v mesecu ali dveh. Vsako leto namreč ostane prosto še kakšno mesto, ki odpira študentom vrata v eno izmed manj aktualnih držav. Morda Turčija, morda Poljska, morda Češka? Zakaj pa ne. Kakor koli, podrobnejša predstavitev programa Erasmus prihaja v naslednji oddaji.

Poleg osnovnega Erasmus programa je tu še Erasmus Mundus, ki cilja na podiplomske študente. Njegova posebnost leži v tem, da študent v teku same izmenjave zamenja dve ali celo tri univerze ter na koncu pridobi magistrski naziv, ki ga potrdijo vse institucije, s katerimi je študent aktivno sodeloval. Je pa res, da je pri sami zadevi nekoliko težje priti zraven, saj programi navadno razpišejo le nekaj deset mest. A saj veste, če si nečesa zares želite, boste to tudi dosegli.

Podobna programa sta še Ceepus, ki je nekoč predstavljal protiutež Erasmus programu, danes pa se počasi umika v ozadje, in vedno bolj popularni Basileus, ki obsega izmenjave z balkanskimi univerzami. Če ste jugonostalgik, je slednji program več kot ustvarjen za vas. Pa še štipendije so, posebno za življenjske standarde držav bivše Jugoslavije, vse prej kot nizke.

Našega malega naroda se drži nehvaležen sloves, ki bi mu ljubkovalno lahko rekli tudi »sindrom odlašanja«. Slovenci radi odlašamo pri bolj ali manj vseh rečeh, pa naj bo to pot do bližnje trgovine peš ali pa odhod v tujino. Priložnosti je veliko, le pograbiti jih je potrebno.
Skozi prihajajoči niz oddaj bomo vse študijske programe podrobno predstavili, odgovornim bomo zastavili ključna vprašanja ter povprašali mlade po izkušnjah in vtisih, ki so si jih v tujini nabrali. Do takrat pa pomnite - študijska ali delovna izkušnja onkraj meja naše zelene dežele vam ne bo nič vzela, no, vsaj kar se tiče nematerialnega aspekta. Še več, nedvomno boste pridobili na vseh področjih - od vašega španskega cimra se boste naučili, kako se pripravi izvirna paella, se spoznali z osnovami jezika turškega soseda in razumeli ozkogledost nepriljubljenega ameriškega sošolca.


Idejno podlago za vaše bodoče študijske odisejade v tujini je pripravil Marko O.

 



Komentarji
komentiraj >>