V našo redakcijo je prišla anonimka, da pa je nekdo, nek možic, ki pozna odgovore na vprašanja. Da biva nekje tam za Jalovcem, če pristopamo k njemu s severne strani. Da živi v neki votlini. Da si kuha čudežne čaje, da pije iz najbistrejših tolmunov, ter da siri mleko divjih ovac. Prvobitni človek, smo se vprašali. Ali ga je še mogoče najti? Pa smo šli.
Dobro jutro. Dobro jutro. Kar sami se valijo svežnji nenavadnih razkritij pred vrata redakcij, ki so zavezana odkrivanju resnice. Morda je stvar tokrat dosti bolj resna in bi morala presegat nivo udarniškega novinarstva, a ker je zaveza glede aktualnosti na našem radiu toliko bolj poudarjena, je novica dobila dovoljenje, da se pojavi v tokratni ediciji napihovanja.
Kaj se dogaja? Kaj bo z našimi življenji? Kaj nam bo prinesel jutri? Smo kot civilizacija pred epohalnimi, neslutenimi spremembami, ki zadevajo človeško raso? Odgovori treh tisočletij zahodne civilizacije več ne najdejo poti naprej. Ni je vede, ni je stroke in ni je revolucije, ki bi mogla kaj z gotovostjo reči. Smo nezmožni spoznanja, ker smo spoznali naš sam konec? No, morda pa vendarle ne.
V našo redakcijo je prišla anonimka, da pa je nekdo, nek možic, ki pozna odgovore na vprašanja. Da biva nekje tam za Jalovcem, če pristopamo k njemu s severne strani. Da živi v neki votlini. Da si kuha čudežne čaje, da pije iz najbistrejših tolmunov, ter da siri mleko divjih ovac. Prvobitni človek, smo se vprašali. Ali ga je še mogoče najti? Pa smo šli.
Na naše veliko presenečenje ga ni bilo težko najti. Potem ko se je naša skupina vzpela z Malega Kota na Jalovško Škrbino in preko slemen vandrala proti Jalovcu, je nekje na pol poti zagledala manjšega drobnega človeka, ki je živahno skakljal naokrog. Ni deloval, kakor da bi se nas posebej prestrašil, pač pa je zastal in nas radovedno opazoval, zlahka smo ga priklicali.
Na naše vprašanje, ali je on ta, ki bi naj rešil Slovenijo, zahod, projekt modernosti in ves svet, je samozavestno in umirjeno dejal, da je on ta. Nato so se, kakor sneg spomladi s Severne Triglavske stene, usula vprašanja: Kako? Kaj berete? Kaj veste o kvantni teoriji? Verjamete v evolucijo? Možic je vsem vprašanjem mirno prikimaval, čeprav se je nam novinarjem zazdelo, da morajo med njimi zagotovo obstajati kakšna protislovja. Nato se je Peter K., ki je takorekoč ves čas odprave veljal za Odiseja na naši poti zdrznil vprašati ključno vprašanje?
- Ali sta eno v notranjem nasprotovanju in mnoštvo enakosti eno?
Možic se je nekoliko zamislil, ter odgovoril, da ja, da je.
In kakor bi usoda Odiseja v Petru K. doživela svoj zgodovinski zlom, se je Peter K. zlohotno zakrohotal in mu zabrusil:
- Ne! Ha, ha. To nikakor ni možno. Eno v notranjem nasprotovanju je lahko evakuirano samo skozi zaporedje diferenc in se skozi spreobrnitev predikata razreši v mnoštvo enakosti. Tukaj obstaja razlika med je in najstvom. Tu je osnovni moralni problem človeka, ti stekli gorski pes.
Ta gorski človek je nadvse presenetljivo članu naše odprave odgovoril, da je povsem res, kar pravi, in da se tudi sam s tem ne bi mogel bolj strinjati.
Nato smo mu dali jesti in piti. Zaupal nam je, da je nezakonski sin Kosobrina in neke ovce, ki se eno jesen ni uspela pravočasno vrniti v dolino. Jalovec je kmalu zažaril kakor da odet v škrlat, med nami pa so se ob plinskem gorilniku tkali zanimivi pogovori. Pred nami je vstajal kot podoba, ki je prerasla svojo pretežno človeško pojavo. Vstal je kot malik, ki je postal gotovost vsega, kar smo misli in želeli vedeti. To ni bil več majhen možic, v njem si lahko zrl v neskončno globino misli in mnenj. V naše misli se je naselil mir in vedeli smo, da svet več ne bo nikoli takšen kot je bil, ko se vrnemo v dolino. Tu je bil nov začetek, tu je bila nova pot. Pot, ki se je stkala z besed in solza tega prvinskega bitja pod Jalovcem. In kako je mogoče, da je ta človek zmogel takšne univerzalne odgovore podati iz misli, ki so bile obsojene na sebe, na samoto in ovčji sir. Preden smo legli spat, smo ga vprašali, če pojde zarana z nami v dolino, da razodene to modrost vsemu človeštvu? Rekel je, da z veseljem, ker da zadnja leta pastirji ne pasejo več tako pogosto tukaj.
Zjutraj smo se vedri že pred jutranjim svitom spuščali v Tamar, parkirali smo pri Domu v Planici. Kosobrinov sin je kot kak mladi gams stopicljal med nami in veselje ga je bilo gledati. Matjaž J. in Igor B. sta v en glas prebudila ozko dolino:
- To je naš novi sin človeštva!
, še dolgo je odmevalo v dolini pod Poncami.
Kosobrin Mali, kakor smo poimenovali rešitelja človeštva, od ponedeljka biva v redakciji RKHV. Pripravljen je odgovarjati na vsa vaša vprašanja. V petek se bo sestal z ožjim političnim in gospodarskim vrhom nato pa še posebej z novim kmetijskim ministrom. Lahko mu pišete tudi vi, potrudil se bo odgovoriti na vsa vaša vprašanja.
Pišete mu lahko na elektronski naslov: kultura@radiostudent.si s pripisom: Za Kosobrinčka.
ODPOVED: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje!
Komentarji
komentiraj >> Re: ČUDEŽ POD JALOVCEM
anonimni alkoholik [01/04/2010]
?!
odgovori >>