Univerzitetni info - blok (Lucija G.)
Medtem ko srednješolci in osnovnošolci že odštevajo zadnje dneve počitnic, študenti bolj ali manj zavzeto študiramo za jesenske izpitne roke. To pa je tudi čas, ko je potrebno urediti vse potrebno za brezskrbnejše študijske dni. Čas za oddajo prošenj za bivanje in podaljšanje bivanja v študentskih domovih se je že iztekel, ni pa še prepozno, da si morda priborite kakšno štipendijo.
Naslednja je samo za športnike. Olimpijski komite, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij so namreč pred dvema tednoma objavili razpis za pridobitev in podaljšanje pravice do štipendije za športnike in športnice za šolsko oziroma študijsko leto 2003/2004. Pravico do štipendije lahko uveljavlja športnik oziroma športnica, ki ima status kategoriziranega športnika po veljavnem seznamu, ki ga izdaja Olimpijski komite Slovenije, in je v času od septembra 2002 do septembra 2003 dosegel viden športni rezultat v disciplinah rednega programa olimpijskih iger. Vsakodnevni jogging na Rožnik tako najbrž ne bo zadoščal. Kandidati morajo vloge z zahtevano dokumentacijo na Olimpijski komite Slovenije poslati najkasneje do 30. septembra.
Že v zadnjem univerzitetnem info bloku smo spregovorili nekaj besed o novem ultra zakompliciranem pravilniku o subvencioniranju mesečnih vozovnic za dijake in študente. Dan zatem se je oglasil tudi varuh dijakovih pravic, Jaka Cepec, ki je sekretarju na šolskem ministrstvu že proti koncu julija poslal pripombe na osnutek pravilnika o subvencioniranju mesečnih vozovnic za dijake in študente. Opozoril je, da bo večina slovenskih dijakov zdaj na slabšem. Pravilnik ni dovolj natančno zamišljen in je slabo izdelan. Cepec je menil tudi, da ni prav, da zdaj najbolj revnemu sloju jemljejo 10 odstotkov subvencij samo zato, ker imajo štipendijo, in jih s tem postavljajo v bistveno slabši položaj.
23. avgusta so se spet oglasili z ministrstva. Pojasnili so, da bodo s spremembami pravilnika o subvencioniranju mesečnih vozovnic za dijake, vajence in študente višjih šol, dijakom, ki prejemajo dodatek za prevoz v okviru štipendije in izpolnjujejo pogoje za najvišje subvencije, pokrili stroške mesečne vozovnice v enaki višini kot tistim, ki takšnih dodatkov v štipendiji nimajo. Pravilnik se bo sicer začel uporabljati z začetkom šolskega leta, s 1. septembrom. Pripravite se torej na gnečo pred okenci za mesečne vozovnice.
Hkrati z vračanjem življenja na fakultete se bodo najbrž začele tudi nove študentske politikantske zdrahe. Pred nekaj dnevi je že izšel razpis za delovno mesto direktorja ŠOU v Ljubljani. Prijave z opisom dosedanjega dela ter dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati na študentsko organizacijo poslati najpozneje v 15 dneh, predsedstvo ŠOU v Ljubljani mora nato v 30 dneh po izteku roka za prijavo oblikovati predlog za imenovanje in ga posredovati študentskemu zboru. Kandidati pa bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po imenovanju. Novi direktor ŠOU v Ljubljani bo imenovan za štiri leta.
Za mesto direktorja ŠOU v Ljubljani se lahko potegujejo slovenski državljani z vsaj univerzitetno izobrazbo in najmanj štirimi leti delovne dobe na podobnem delovnem mestu. Kandidati morajo predložiti tudi dokazilo o nekaznovanju zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prekrška ter vizijo razvoja študentske organizacije. Dosedanjemu direktorju, Simonu Zoretu, se je štiriletni mandat iztekel 30. junija. ŠOU je še pred iztekom mandata prvič objavila razpis za novega direktorja, vendar od štirih prispelih kandidatur kar tri niso bile popolne. Ena je bila popolna, a kandidat ni v celoti izpolnjeval razpisnih pogojev. Zore je bil zato imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.
V Mariboru so študentski politiki aktivni tudi med počitnicami. Sekretar za socialna vprašanja Študentske ŠOUM je na šolsko ministrstvo naslovil poziv za povečanje obsega študentskih postelj v Mariboru. Po mnenju Škrabana bi bilo potrebno povečati predvideni obseg z novogradnjami pridobljenih študentskih postelj v Mariboru na vsaj 750, kolikor jih je bilo že predvidenih pred spremembami projekta.
V ŠOUM ugotavljajo, da 600 novih postelj, kolikor naj bi jih Maribor pridobil v okviru projekta izgradnje novih študentskih domov, ne zadostuje za iz leta v leto večje število kandidatov. Po podatkih študentske organizacije je vlogo za bivanje v študentskih domovih v Mariboru naslovilo 1718 študentov, kar pomeni, da jih glede na število prostih mest za novince kar 1068 ne bo uvrščenih med stanovalce javnih študentskih domov.
Mariborčani so opozorili tudi na zmanjševanje števila dijakov, ki bivajo v dijaških domovih v Mariboru. Glede na to bi lahko, kot predlaga ŠOUM, s preoblikovanjem Dijaškega doma Maribor v javni študentski dom v relativno kratkem času zagotovili nujno potrebna dodatna ležišča za študente.
Tudi v Ljubljani je stanje študentskih bivališč porazno. Veliko sreče pri iskanju brloga za novo študijsko leto vam zato želi avtorica današnjega univerzitetnega info-bloka, Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>