...Medvedjev in Obama podpisala sporazum o zmanjšanju jedrskega orožja...
...opozicija v Kirgizistanu trdi, da je prevzela oblast...
...na Tajskem ponovno razglašena policijska ura...
...dvajseta obletnica domačih večstrankarskih volitev...
...poteka svetovni dan Romov...
OFF NAPOVEDNIK
Papež naj bi zaradi številnih primerov pedofilije v katoliški cerkvi trpel veliko bolečino, vsaj tako meni vatikanski državni sekretar, kardinal Tarcisio Bertone. Naslednji stavek pa še bolj okarakterizira stvar: »Sveti oče zelo trpi, tako kot naši duhovniki, zaradi primerov duhovnikov, ki niso zvesti svojemu poklicu in poslanstvu. Problem je v tem, da so preveč zvesti in ne priznajo, da te stvari pač sodijo k njihovem poklicu.« Vendar, vse te stvari je že zapisal Markiz de Sade.
In iz izpeljanega naslednji stavek nima velikega pomena: »Cerkev je ustanova, ki ima notranjo silo in karizmo Jezusa Kristusa, ki kljub tem primerom še naprej ščiti in podpira svojo Cerkev«. Šele besedna zveza »hotel sem« jih bo osvobodila. Enostavno se morajo nehati sprenevedati in priznati, da so pedofili in izprijenci. Kakšna pa bo razlika, ljudje bodo še vedno hodili v cerkev.
Berete strel v prazno OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev sta v Pragi podpisala sporazum o zmanjšanju jedrskega orožja. Gre za sporazum, ki je nasledil pogodbo Start iz leta 1991 in zmanjšuje njuno jedrsko oborožitev za trideset odstotkov. Še vedno dovolj orožja torej za razstrelitev Zemlje. Sicer so glavne teme pogovorov med predsednikoma iranski jedrski program, razmere v Kirgizistanu in ameriška protiraketna obramba v Evropi.
Opozicija v Kirgizistanu trdi, da je razrešila parlament in prisilila predsednika Kurmanbeka Bakijeva v izselitev iz prestolnice Biškek. Opozicijo vodi bivša ministrica za zunanje zadeve Roza Otunbajeva, ki pravi, da naj bi bile državne institucije že pod kontrolo upornikov. V spopadih v prestolnici je bilo ubitih petinšestdeset ljudi in ranjenih najmanj štiristo. Poudarili so, da je mandat Bakijeva, ki je na položaj prav tako v maniri revolucije prišel leta 2005, končan. Opozicija se po lastnih besedah bori za pravico in demokracijo.
Tajski protestniki, ki že več tednov protestirajo proti vladi, ne bodo upoštevali policijske ure, ki jo je razglasil premier Abhisit Vedžadživa in daje večja pooblastila vojski in policiji. Razlog za to je bil včerajšnji vdor protestnikov v parlament, pri čemer je moralo več poslancev preprosto pobegniti. Za jutri pa so demonstranti napovedali novo veliko zborovanje. Protestniki prihajajo večinoma z obubožanega podeželja in so privrženci odstavljenega premierja Thaksina Shinawatre. Zahtevajo sklic predčasnih volitev, kar je premier Vedžadživa ponudil za konec leta, torej leto dni pred iztekom mandata, s čimer pa se njegovi nasprotniki ne strinjajo in zahtevajo predčasne volitve prej.
Volivci na Šrilanki slabe tri mesece po predsedniških volitvah izbirajo člane 225-članskega parlamenta. Vladajoče Zavezništvo za združitev in svobodo ljudstva šrilanškega predsednika Mahinda Rajapakse pričakuje gladko zmago in utrditev oblasti, sam Rajapaksa pa na glas razmišlja celo o dvotretjinski večini. V razbiti in onemogočeni opoziciji si najboljši rezultat obeta Demokratsko narodno zavezništvo, za katerega kandidira trenutno priprti nekdanji načelnik generalštaba šrilanške vojske in Rajapaksov protikandidat na predsedniških volitvah, Sarath Fonseka. Solidno podporo utegne dobiti tudi Tamilsko narodno zavezništvo, koalicija zmernih tamilskih strank in nekdanjih upornikov, ki računa predvsem na glasove Tamilcev na vzhodu in severu države.
Prve parlamentarne volitve po končanju več kot 26 let trajajoče državljanske vojne med vladnimi silami in tamilskimi tigri na Šrilanki spremljajo tudi manjši incidenti in nasilje. Volitve sicer nadzira več kot 20.000 domačih opazovalcev, medtem ko tujih vlada tokrat ni povabila. Končni izidi volitev naj bi bil znani v petek popoldne.
Romunska policija je v sodelovanju z britansko v Romuniji v okviru operacije Evropa, s katero skušajo razbiti mrežo tihotapcev z otroki, naredila obsežne hišne preiskave. Romunski policisti so ob pomoči šestindvajsetih britanskih pri racijah v 33 hišah aretirali sedemnajst domnevnih pripadnikov tihotapske mreže. Ta naj bi v Romuniji iskala otroke ter jih pošiljala v Veliko Britanijo, kjer naj bi bili primorani beračiti in krasti. Žrtve naj bi iskali predvsem v revnih in romskih družinah, otroke pa naj bi v Veliko Britanijo pošiljali pogosto tudi s privoljenjem staršev. V dosedanjem poteku preiskave so policisti odkrili več kot 170 žrtev, starih med sedem in petnajst let.
Na današnji dan pred dvajsetimi leti je Slovenija na stežaj odprla vrata obstoječemu družbenemu sistemu, temelječemu na izkoriščanju in demagoškem slepljenju. Osmega aprila 1990 so se namreč začele prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije oziroma DEMOS. Volitve so bile široke in so obsegale volitve v družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije ter volitve za predsednika Predsedstva Republike Slovenije in člane predsedstva. Potekale so do dvanajstega aprila. Predsednik vlade je postal legenda Lojze Peterle, saj so njegovi krščanski demokrati dobili največ glasov znotraj DEMOS-a, predsednik predsedstva pa je, sicer šele v drugem krogu, postal še večja legenda Milan Kučan.
Poteka svetovni dan Romov, ob katerem Amnesty International Slovenije organizira ob četrti popoldanski dogodek Mreže za Rome v Evropi. O državnem odnosu do Romov smo spregovorili z Blažem Kovačem iz Amnesty International Slovenija.
O dogodku pa nam je Blaž povedal tole:
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem svetovala, naj razmisli o novi politični organiziranosti. Nova organiziranost mora po mnenju poslancev temeljiti na odnosih, ki ne bodo povzročali konfliktov, odgovorne funkcionarje v manjšini pa je komisija pozvala, naj omogočijo medsebojni dialog in sodelovanje. Sedanje stanje po mnenju odbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu slabša položaj manjšine in ne prispeva k njenemu razvoju, preseči pa ga je možno, po mnenju odbora, z razpravo o organiziranosti manjšine v koordinacijskem odboru koroških Slovencev.
Da sedanje razmere niso dobre sta se strinjala tudi predstavnika manjšine, Marjan Pipp iz Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Zveze Slovenskih organizacij Marjan Šturm. Kaj meni o predlogu komisije, pardon, svojem predlogu, smo vprašali predsednika manjšinske Enotne liste Vladimirja Smrtnika: