Galerija Škuc letos nadaljuje cikel Local Talk s skupinsko razstavo Imagine! pri kateri sta kot kustosa sodelovala Božidar Zrinski in Polona Lovšin. Local Talk je pomemben segment galerijskega delovanja v Škucu, saj predstavlja sodelovanje z zunanjimi kustosi in s tem raziskuje raznolikost kuratorskih praks pri nas. Zrinski in Lovšinova sta zbrala dela štirih umetnikov – Saša Vrabiča, Zmaga Lenárdiča, Veli Silverja in Ane Čigon – in jih združila v razstavo pod geslom Imagine.
Galerija Škuc letos nadaljuje cikel Local Talk s skupinsko razstavo Imagine! pri kateri sta kot kustosa sodelovala Božidar Zrinski in Polona Lovšin. Local Talk je pomemben segment galerijskega delovanja v Škucu, saj predstavlja sodelovanje z zunanjimi kustosi in s tem raziskuje raznolikost kuratorskih praks pri nas. Zrinski in Lovšinova sta zbrala dela štirih umetnikov – Saša Vrabiča, Zmaga Lenárdiča, Veli Silverja in Ane Čigon – in jih združila v razstavo pod geslom Imagine. Ni naključje, da eno izmed razstavljenih del nosi naslov Imagine, prav tako pa to ni edina referenca za naslov razstave.
Veli Silver je na vrh izraelskega zidu v Kalandii napisal na glavo obrnjeno besedo Imagine. Fotografija, ki dokumentira in prenaša zapisano sporočilo, odkriva le zgornji delček zidu in geslo, nad katerim se razprostira nebo. Pravilno obrnjena beseda bi napisu odvzela sporočilno vrednost, na glavo postavljena pa ji prav na mestu, ki simbolizira izraelsko okupacijo, dodaja nove razsežnosti. Pri tem skorajda ni pomembno ali jo beremo samostojno ali pa v navezavi na hipijevsko pacifistično balado. V zadnjem primeru seveda pridobi na trpkem humorju.
Veli Silver alias Velibor Barišić humor z grenkim priokusom še stopnjuje v drugih delih, ki jih postavi v isti kraj. S trash grafiti tipa HIP HOP! ali I love tourists, pred katere postavi palestinske dečke ali s pomenljivima napisoma New York Times in David Copperfield was here. Njegov do skrajnosti pripeljan cinizem govori o norosti, o svetu in kraju, ki je že tako absurden, da ne potrebuje ničesar več. Avtorjevi posegi so zgolj ilustracija realnosti, poskus rešitve nerešljivega.
Sašo Vrabič je fasciniran nad vsakdanom in malenkostmi, ki jih ta prinese. Stene so zapolnjene s skicirkami, risbami najrazličnejših formatov iz najrazličnejših avtorjevih ustvarjalnih obdobij in posegi s svinčnikom na galerijski zid. Perfection is less beautiful pravi eden izmed njih kot opomin na to, da nam ni treba postati nekdo ali nekaj drugega. Predstave o popolnosti so brezumne in dolgočasne. Tako kot lik ženske na risbi, ki si v enem trenutku želi postati model, v drugem pa se odloči, da si bo popolnoma spremenila garderobo. Igrivi svet otroških risb in sladoledna kupa sta bolj pomembni kot banalno preizpraševanje o lastni podobi.
Mirko Bratuša zdolgočasenost družbe predstavi s štirimi kipi, ki ležeč zro v prazno. Odeti le v krpico, ki jim prekriva sram, nekateri sloneč na svetniškem siju, se mirno prepuščajo toku. Dobesedno. Priklopljeni v vtičnico pustijo, da ta zliva v njih karkoli, saj jim je tako ali tako vseeno. Španski kritik Javier [havier]Fuentes Feo jih je označil za svetnike visokega kapitalizma, postburžujske uživače prenasitene družbe. Nič več jih ne zanima kot golo preživetje, če je le kolikor toliko udobno.
Razstava Imagine! na ogled postavi tudi dva videa. Ana Čigon je svojega naslovila Nezlomljiva. Preprosti video, ki platno razdeli na devet delov, korak za korakom prikazuje uničevalno silo, človeško roko, ki lomi vejice. Uspešno do zadnjega trenutka, ko poskuša prelomiti centralno vejico. Ta se ne preda. Zasluži si vzdevek Nezlomljiva, ker uspešno kljubuje sili. Si predstavljate, da bi bili vi nezlomljivi?
Zmago Lenárdič svoj video vključi v instalacijo v odnosu s sliko padajoče zvezde in risbe Kitajcev, ki prislonjeni ob zid prisluškujejo. Video prikazuje rdečo svetlobo, ki ji tempo prikazovanja narekuje Bachova Kleine Präludien. Motivov med seboj različnih del ni težko povezati v celoto, vprašanje je le do kod seže gledalčeva sposobnost predstavljenega povezati v zgodbo. S tem se avtor poigrava z danes še kako resnično frazo gledati, a ne videti.
Razstava Imagine! obiskovalca preizkuša v njegovi imaginaciji in interpretaciji videnega. Vizualno, ki nam sicer v vsakdanjem življenju res vsiljuje plehka sporočila, ni zgolj sredstvo manipulacije; če se vanj poglobimo, nam bo morda ponudilo snov za razmislek o svetu ali samorefleksijo.
Razstavo Imagine! si v Škucu lahko ogledate do 30. aprila, danes ob 20.00 uri in 23. Aprila pa se lahko udeležite še javnega vodstva po razstavi s Polono Lovšin in Božidarjem Zriskim.
Komentarji
komentiraj >>