OFF NAPOVEDNIK

Študija Združenih narodov o ravni sanitarnih ukrepov po svetu je pokazala, da ima v Indiji mnogo več ljudi dostop do mobitelov kot do sanitarij, kar je bizarna dejanskost te države v razvoju. Tako ima mobilni telefon v Indiji 563,73 milijona ljudi, kar je polovica državljanov, medtem ko naj bi imelo dostop do ustreznih sanitarij leta 2008 okoli 366 milijonov ljudi. Samo elektronska revolucija torej v Indiji, česar se zavedajo tudi Združeni narodi, ne more zagotoviti osnovnih človekovih higienskih standardov, kar pa seveda rezultira v povečanem številu bolezni in smrtnih primerov.

Študija poleg tega še navaja, da bi potrebovali 358 milijard dolarjev, če želijo do leta 2015 prepoloviti število ljudi z neustreznimi sanitarijami glede na leto 2000, kar naj bi bil eden izmed ciljev tisočletja. Po ocenah naj bi postavitev stranišča v povprečju stala 300 dolarjev, vključno z delom, materiali in navodili. Za vsak dolar, ki je porabljen za sanitarije, pa svet po mnenju direktorja univerze Združenih narodov Zafarja Adeela privarčuje 34 dolarjev, predvsem pri zdravljenju in boju proti revščini. Zato po njegovem izboljšanje sanitarnih razmer predstavlja »gospodarsko in humanitarno priložnost zgodovinskih razsežnosti«. Odvisno od tega, katera korporacija bo gradila sanitarije v državah v razvoju.

Berete sanitarni OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Politična napetost v Kirgizistanu ne pojenja. Tako je prišlo do streljanja med privrženci začasne vlade in odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva na jugu države v mestu Oš. Tam je Bakijev pripravil shod, na katerega je prišlo 2.000 njegovih privržencev, medtem ko so imeli podporniki začasne vlade v istem mestu ločeno zborovanje. Prve strele je bilo slišati, ko je Bakijev stopil na oder, da bi nagovoril svoje privržence, njegovi varnostniki pa naj bi nato začeli streljati v zrak. Žrtev domnevno ni bilo, je pa Bakijev prizorišče hitro zapustil. Odstavljeni predsednik se je včeraj pogovarjal z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom, svoj odhod s položaja pa pogojuje s tem, da mu ne bi bilo sojeno in da se njegovi družini zagotovi varnost.

Vedno večje število ljudi na Poljskem protestira proti pogrebu umrlega predsednika Lecha Kaczynskega in njegove žene Marie na gradu Wawel v Krakovu. V tem mestu se je včeraj zbralo 2000 ljudi, ki so nosili napise »Wawel je za kralje« in »Zaščitite Wawel pred onečaščenjem«, saj ima ta ultrakonservativni politik veliko nasprotnikov. Tudi znani poljski režiser Andrzej Wajda je cerkvene oblasti pozval, naj spremenijo svojo prenagljeno odločitev glede pogreba na gradu Wawel. Pojavili pa so se že strahovi, da bi lahko prišlo do demonstracij med samim pogrebom, ki se bo z mašo v baziliki svete Marije pričel v nedeljo ob dveh popoldan. V gradu Wawel sta poleg kraljev pokopana tudi ustanovitelj poljske republike, maršal Jozef Pilsudski, in predsednik vlade v izgnanstvu v času druge svetovne vojne, Wladyslaw Sikorski, ki je umrl leta 1943 v letalski nesreči v Gibraltarju.

Je pa prva analiza črnih skrinjic poljskega letala, ki je v soboto strmoglavilo na zahodu Rusije in kjer je izgubil življenje Kaczynski, pokazala, da naj bi bila za nesrečo kriva napaka pilota. Sicer so ruske oblasti že prej izključile možnost, da bi bila lahko za nesrečo kriva ogenj ali eksplozija. Še vedno pa ni znan neposredni vzrok nesreče. Dve črni skrinjici, ki so ju našli na kraju nesreče, preiskujejo ruski in poljski preiskovalci v preiskovalnem centru ruskega obrambnega ministrstva, tretjo, ki so jo v letalo vgradili poljski lastniki, pa pregledujejo na Poljskem.

V Veliki Britaniji se začenja predvolilno obdobje, s tem pa tudi novost v tamkajšnjem predvolilnem dogajanju, saj se bodo danes prvič v televizijskem soočenju pomerili voditelji treh največjih strank – laburistov, konservativcev in liberalnih demokratov. To so aktualni premier Gordon Brown, David Cameron in Nick Clegg, ki bodo v prvi oddaji soočili mnenja o notranjepolitičnih temah. Oddaje bodo potekale tri četrtke zapored.

Več kot polovica žrtev posilstev v vhodnem delu Demokratične republike Kongo je bila skupinsko posiljena s strani vojakov, pravi poročilo, ki je bilo narejeno pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije Oxfam. Gre za najbolj obsežno poročilo do sedaj, ki je nastajalo 4 leta, opravljeno pa je bilo več kot 4.000 intervjujev z žrtvami posilstev. Prav tako pa naj bi se povečalo število posilstev, ki jih izvedejo civilisti. Poročilo je prišlo na dan ravno v času, ko poteka debata o tem, kako dolgo naj mirovne enote Združenih narodov še ostanejo v Demokratični republiki Kongo. Po mnenju Oxfama pa je to poročilo tudi eden od razlogov, zakaj morajo mirovniki ostati v tej nemirni afriški državi, čeprav nasilja ne znajo zajeziti.

Mornarica Južne Koreje je dvignila zadnji del potopljene vojaške ladje Cheonan, ki se je potopila zaradi nepojasnjene eksplozije prejšnji mesec blizu meje s Severno Korejo. 58 mornarjev je bilo rešenih s krova, medtem ko je 40 trupel še ujetih v trupu ladje. Zadnji del 1.200-tonske ladje so dvignili, ker bi radi ugotovili vzrok eksplozije, ki je povzročila potop. Ugibanja gredo zaenkrat tako v smer nesreče kot v smer napada s strani Severne Koreje. Med drugim je južnokorejski minister za obrambo Kim Tae mlajši dejal, da bi lahko eksplozijo sprožil torpedo.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je odločila, da se sodnici z Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah Suzani Gril ne prizna imuniteta. S tem je komisija ugodila zahtevi Okrožnega sodišča v Mariboru za začetek kazenskega postopka zoper Grilovo. Gre za sum storitve kaznivih dejanj pri opravljanju sodniške funkcije. Več o postopku nepriznanja imunitete sodnikom in o tem primeru nam bo povedal predsednik komisije Dušan Kumer.



Ustavno sodišče bo danes obravnavalo zahtevo Državnega zbora o odločitvi, ali bi odložitev uveljavitve zakona o izbrisanih ali njegova zavrnitev na referendumu povzročila protiustavne posledice. Slovenska demokratska stranka in Slovenska nacionalna stranka sta namreč vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov naslednic SFRJ v Sloveniji, s katerim se ureja status izbrisanih. Nato pa je koalicijska večina 18. marca v Državnem zboru odločila, da zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču. V kolikor bo do odločitve prišlo, pa več v KROFF-u ob šestih.

Docent za evropsko pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Matej Accetto generalnemu sekretarju in bodočemu slovenskemu članu Evropskega računskega sodišča očita, da je pri pisanju knjige Prenovljeno pravo Evropske unije prepisoval iz angleške Wikipedije. Tako naj bi bilo besedilo zgodovinskega prikaza pravnega reda Evropski uniji v presunljivo veliki meri podobno besedilu, ki ga o isti tematiki ponuja omenjena spletna stran. Cvikl očitke zavrača in pravi, da je knjiga pravzaprav nekakšen »politekonomski« pogled na vprašanje razvoja Evropske unije, ki da je vsebinsko nastal, ko je bil leta 2004 minister za evropske zadeve. Wikipedije naj sploh ne bi videl, domneva pa, da so za Wikipedijo viri enaki, če ne celo isti. Accettu očita, da je spregledal, da so pojasnila zadnjega dela povzeta po Poročevalcu Državnega zbora.

Društvo SOS telefon ob šestih zvečer na Dunajski cesti 20 organizira okroglo mizo z naslovom »Varne hiše: ne bodi jih treba?«. O gostih in tematikah smo govorili s strokovno sodelavko pri društvu SOS telefon, Špelo Veselič.



Politična skupina v Evropskem parlamentu Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo in Inštitut Novum ob štirih popoldan v Centru Evropa pripravljata razpravo o izzivih mednarodne razvojne politike. Več o razpravi, gostih in tematikah nam bo povedal direktor inštituta Novum, Sebastjan Pikl.