Ponedeljek, 19. 4. 2010
Katja, Nina in Andrej
Tokrat smo za vas pripravili izseke predavanja antropologinje prof. dr. Svetlane Slapšak, ki je prejšnji teden v kavarni Kinodvora predavala o mestu Alice v zgodovinski antropologiji intelektualcev.
To in še več, danes zvečer v Temni zvezdi!
ODDAJA V CELOTI!
Draga poslušalke in poslušalci, ljubiteljice in ljubitelji filma, prav lep pozdrav v bržčas najbolj filmski oddaji na valovih Radia Študent. Kot ste lahko pravkar slišali v posnetku (gre za kratek izsek iz Disneyeve risanke „Alice in Wonderland“, 1951), se bomo tokrat s Katjo Čičigoj, Andrejem Tomažinom in mojo malenkostjo v družbi predavanja prof. dr. Svetlane Slapšak o mestu Alice v zgodovinski antropologiji intelektualcev odpravili v skrivnostni Aličin svet; ali še bolje, v Carrollove izmuzljive notranje duševne krajine.
Četudi je Lewis Carroll »Alico v Čudežni deželi« izdal leta 1865, se zdi, kot da bi gospoda Freuda znal na pamet. Vsled tega niti ne preseneča, da je bilo pričujoče delo pogosto predmet različnih psihoanaliz. Tako Mojca Kumerdej v članku »Aličina sanjska preobrazba« v aprilski številki Ekrana navede, da smo od leta 1933, ko je oxfordski profesor A.M.E. Goldschmidt objavil delo z naslovom »Alica v čudežni deželi – psihoanalizirana«, priča številnim analizam famoznega Aličinega spusta v sanjsko deželo.
Vsekakor je neklasična Carrollova pravljica spričo neskončnega poigravanja z logiko, rebusi in paradoksi, matematiko, pa tudi zavoljo tako rekoč baročno-bogatega simbolizma postala ena od najpriljubljenejših literarnih del - tako pri otrocih kot pri odraslih. Prav tako gre za delo - sicer polno aluzij na Carrollove prijatelje – ki je bilo prevedeno v več kot 125 različnih jezikov, obenem pa predstavlja neskončen vir za najrazličnejše filmske in gledališke adaptacije oziroma ima izjemno pomembno mesto v širši popularni kulturi.
Predavanje prof. dr. Svetlane Slapšak, z naslovom »Čebela z lasuljo ali kako ohraniti zdravo norost; Alica v zgodovinski antropologiji intelektualcev« je prejšnji torek sledilo projekciji Burtonove filmske vizije Carrollove Alice v Kinodvoru. A preden se bomo fokusirali na Burtonov film še kratek zaznamek; predavateljica je namreč na začetku svojega predavanja opozorila, da gre za oso in ne za čebelo.
Kakšen je torej Burtonov film? Če so uvodne Burtonove sekvence navdihujoče in če so vsekakor izraz distinktivnega avtorskega podpisa nekakšnega holivudskega »neo-ekspresionizma«, v nadaljevanju spremljamo bolj kot ne predvidljivo, zlasti pa nasičeno 3D filmsko razglednico s celo problematičnim ideološkim zaključkom. A pustimo zdaj Tima Burtona in se raje posvetimo poskusu reševanja Carrollove brezčasne uganke, seveda v družbi že omenjene profesorice.
»Osa v roman pride, osa iz romana gre, zakaj »Hvala Alica« (ne)pove?«
»Majhne deklice so ljubke, kaj vse bi jim storil? Ne, ne, saj nisem zločinec - pač, v taki dobi sem se rodil…«
Carrollova fascinacija z majhnimi deklicami morda ni posledica psihičnih težav ali celo pedofilije, temveč je morebiti družbeno-zgodovinsko pogojena? O problemih in fenomenih viktorijanske družbe ter fantazmah miniaturnih žensk, t.i. tanagrinah, pa prof. dr. Svetlana Slapšak:
»Ko možgančki prekuhajo se, samo eno opojno sredstvo nikoli ne odpove. Tudi Caroll sam - intelektualec - to dobro ve …«:
»Miaoooooooo,« pravi znanost in se reži. Resnico si zgrešil tudi ti …«
Mačka-znanost-smeh?!?! Kakšno zvezo pa ima to sedaj? Carollovsko, seveda. In tudi malce baudelairovsko:
"Ščepec jabberwalkieja in delci katastrofičnosti - kako iz tega cocktaila Monthy Python sledi?"
»Če noriš, ker zaradi družbe k tlom glavo tičiš - preberi me, mozgaj, poslušaj in brž ozdraviš …«
Lewis Carroll poleg kompleksne zgodbe, ki – kot smo slišali – poraja mnoštvo interpretacij, pri čemer Andrej na primer opozarja, da bi lahko odnos med Alico in očetom brali tudi skozi Sartrov koncept “bratstvo-teror”, ki ga razumemo kot družinski teror, potegne še enega zajca iz svojega idejnega klobuka:
Pa zaključimo današnjo oddajo, ki smo jo pripravili Nina Cvar, Katja čičigoj in Andrej Tomažin, s pravkar slišano mislijo prof. dr. Svetlane Slapšak.
Hvala, ker ste bili z nami in se seveda spet slišimo čez 14 dni, ko bomo med drugim govorili tudi o »Subverzivnem filmskem festivalu«, ki bo potekal med 1. in 25. majem v Zagrebu.
Komentarji
komentiraj >> Re: Aličini rebusni sprehodi po Čudežni deželi
Ana [19/04/2010]
a je možen posnetek oddaje?
odgovori >>