Peter Recer recenzira nastop kultne japonske r'n'r zasedbe Jet Boys na Metelkovi ... (v celoti!)
JET BOYS, Bwase Nwge, 22. 4. 2010; Channel 0- Metelkova mesto, Ljubljana
* FV Music redno privablja skupine rockerskega izrazja. Ni dolgo tega, kar so kalifornijski Bloody Hollies razigrali Menzo pri koritu. Pred tem je Heavy Trash v Kinu šiška zaključil FV festival, na katerem so nastopali tudi hrvaški Bambi Molesters. Ti v kratkem pridejo predstavit svojo novo ploščo. Tokrat pa so v Channel Zero razturali The Jet Boys, bend iz Japonske, ki je dejaven že skoraj dvajset let. Skupina se je s svojim pristnim igranjem umestila v kitarski glasbeni svet. Kljub dolgemu obstoju skupine so japonski Jet Boys prišli z novo izdano ploščo Jet Jet Jet.
Bwase Nwge, ki so pred kratkim prav tako nastopali na Metelkovi, so ogreli in testirali odrske deske Channel Zera. Fantje, ki se jim je pridružil nov basist, na odru ponujajo za malenkost počasnejši, a tudi težji zvok. Na odru delujejo sila sproščeno, pa tudi razigrano. Med nastopom se je ustvarilo zadosti momentov za izstop basovske linije v mehkejši, prijetno razigran prehod. Trša rockerska ritmika je s tem privabljala toplejši ton, skozi katerega je lahko rezala kitara. Ustvari se dinamika, katere center je na sredino odra postavljen Nevijo Kmetec, pevec skupine. Z zavijajočim glasom vztrajno dopolnjuje glasbeno izraznost in jo postavlja na sebi lastno mesto. V osnovi so Bwase Nwge rockerski bend, ki goji malo težji, včasih tudi psihedeličen zvok. Pod tem pa se pojavlja skozi zobe iztisnjen, a vseeno nasmejan glas vokalista. Skupina je predstavila sproščeno igranje, ki pritegne poslušalca. K vzdušju pripomoreta tudi dobra volja članov zasedbe in humorno podajanje komentarjev publiki.
Hitro za njimi je na oder stopila japonska trojica Jet Boys. Nasmejani in z dobro voljo prepojeni člani zasedbe so ob bobne postavili napihnjeno Ančko, ki je po brci v glavo konec koncerta dočakala nekje zadaj v kotu odra. Še preden so bile kitare obešene na ramenih, je kitarist in pevec Ono Ching glasno nagovoril publiko in takoj je postalo jasno, da se lahko zgodi še marsikaj. Sledila je ameriška himna. Hrupna in piskajoča. Nato pa je skupina eksplodirala. Kitarista je pognala brca v zrak, basist pa je bil že na tleh, takoj ko se je zgodil direktni glasbeni šus. Med hrupnimi in piskajočimi zvoki se je v ospredje prebijala spevnost igranja, a se obenem spotaknila na lastni brzini. Če je med tem kateri od članov zasedbe letel z odra in nadaljeval z igranjem med publiko, se ni bilo čuditi. Eksplozija igranja se je odlično dopolnjevala z energičnim pevcem, ki je skupaj z basistom obvladoval odrsko dogajanje. Kljub vsesplošnemu norenju je skupina ustvarila trden zvok, ki je skupaj z odrsko podobo pritegnil vsakogar v dvorani.
Jet Boys so ponudili pankovsko nabrit rock, ki je sila preprost in zelo neposreden. Mogoče njihov nastop lahko šokira, a se je publika ob njem predvsem zabavala, saj se je energično norenje stopnjevalo skozi celoten nastop. Kaj ostane narediti članu zasedbe, ko je rock slečen vse navlake, dokler ne ostane zgolj golo jedro, ki se napaja z energijo? Za vodjo Jet Boys je odgovor preprost. Sleče se še on in z vihtenjem nunčakov spomni publiko, da prihaja iz dežele vzhajajočega sonca. Vse ali nič. Formula, ki v rocku uspe in spomni, da je za rock potrebno imeti, no ja, jajca.
Pesmi so si skozi ves nastop sledile v hitrem tempu, ki je bil vseskozi na robu, da pade v totalni kaos. Tudi če je kitara visoko v zraku ali pa če se jo nasloni na zid, se zvočna slika ne izgubi v kaotičnosti hrupa. Ob močnih bobnih je basovska kitara namreč vseskozi ponujala prijetno zamaščeno in odločno podlago. Tudi takrat, ko se pesem konča, se igranje inštrumentov skozi hrupno gomazenje ali piskanje nadaljuje do začetka naslednje pesmi. Ob celotni predstavi skupine je poslušalec zlahka presenečen, ko ugotovi, da se koncert naenkrat že zaključuje. Kako posrečeno je kot zadnja na vrsto prišla My Way od Franka Sinatre in s tem zaključila svojevrstni nastop japonskih Jet Boys.
Četrtkov koncert v Channel Zeru je ponudil izbruh energije, ki skozi svojo neposrednost zlahka pritegne publiko in ne izgubi njene pozornosti. Čeprav Jet Boys lahko šokirajo, odrska izvedba s svojo simpatičnostjo in odbitostjo predvsem zabava in skrbi za dobro vzdušje.
Katano je v četrtek vihtel Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>