V centre Beograda, Podgorice in Skopja se je pripravljeno decembrsko veselje lansko leto naselilo precej prej kot pretekla leta. Uveljavitev ukinitve viz za državljane Srbije, Črne gore in Makedonije že 19. decembra in ne 1. januarja letos, kot je bilo sprva predvideno, je trge treh prestolnic nekdanje Jugoslavije z ognjemeti obsijala in s prvimi zabavljači napolnila že precej pred formalnim začetkom božično-novoletnih praznikov.
V centre Beograda, Podgorice in Skopja se je pripravljeno decembrsko veselje lansko leto naselilo precej prej kot pretekla leta. Uveljavitev ukinitve viz za državljane Srbije, Črne gore in Makedonije že 19. decembra in ne 1. januarja letos, kot je bilo sprva predvideno, je trge treh prestolnic nekdanje Jugoslavije z ognjemeti obsijala in s prvimi zabavljači napolnila že precej pred formalnim začetkom božično-novoletnih praznikov. Izbrani državljani omenjenih držav so brezplačno potovali v evropske prestolnice, za potovanje v območje Schengena je bilo konec birokratskih muk za pridobitev vize, države so na svoj način podoživljaje padec berlinskega zidu.
Sprva je bilo predvideno, da liberalizacija vizumskega režima za trojico držav Zahodnega Balkana stopi v veljavo z začetkom letošnjega leta, a je Slovenija predlagala, da se to zgodi že pred pričetkom novoletnih praznikov. Njena pobuda je bila sprejeta in državljani Makedonije, Srbije in Črne gore so lahko sorodnike v Evropski uniji obiskali že pred pričetkom novega leta. Za to si je močno prizadevala tudi evropska poslanka, članica evropskih socialistov Tanja Fajon, sicer tudi poročevalka evropskega parlamenta za vizumsko liberalizacijo za Zahodni Balkan.
Razočaranje v obeh izviselih državah, Albaniji in Bosni in Hercegovini, je bilo veliko. Evropska komisija je državama očitala pomanjkanje varnosti dokumentov, neizdajanje biometričnih potnih listov in slab nadzor nad mejnimi prehodi. Kljub naštetemu jih ni malo, ki menijo, da bi morala liberalizacija vizumskega režima vseeno dohiteti vse države Zahodnega Balkana hkrati. Tudi Zijad Bećirović, direktor Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije.
Četudi razumemo neizpolnjene tehnične pogoje, pa se evroposlanki Tanji Fajon zdi odločitev Evropske komisije, da za Bosno in Hercegovino ter Albanijo še ne odpravi vizumov precej tvegana.
Neizpolnjevanje tehničnih pogojev se lahko zdi tako suveren in verodostojen argument, da se da pod njega skriti tudi partikularne politične interese. Ali jih vidita na primeru Bosne in Hercegovine, na katero se osredotočamo v pričujoči oddaji, smo vprašali Zijada Bećirovića iz Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije ter urednika Oslobođenja Faruka Borića. Bećirović.
Faruk Borić, urednik notranjepolitične redakcije bosanskega časnika Oslobođenje, pa ob odgovoru opozori tudi na evropsko pomilovanje Bosne in Hercegovine. Tej po njegovem mnenju Unija večkrat pogleda skozi prste, kar pa ni vedno nujno dobro.
Mnogi vidijo neodpravo vizumov za Bosno in Hercegovino ter Albanijo skupaj z Makedonijo, Črno goro in Srbijo na primeru Bosne celo kot diskriminatorno. Evroposlanka Tanja Fajon se želi takšni oceni izogniti, ob tem pa ponovno opozori na bosansko neizpolnitev tehničnih zahtev Unije.
Odprava vizumov le za nekatere države Zahodnega Balkana naj bi bila na primeru Bosne diskriminatorna tudi zato, ker prizadane izključno Bošnjake. Medtem ko naj bi lahko bosanski Srbi in imetniki tudi srbskega potnega lista od 1. januarja letos v območje Schengena potovali brez viz, pa jih muslimanska etnija še vedno potrebuje. Faruk Borić svari, da stvari niso tako enostavne in da nadaljnja nujnost viz v Bosni in Hercegovini pravzaprav prizadeva vse.
Zijad Bečirović prikimava oceni o diskriminatornosti lanskoletne selektivne liberalizacije vizumskega režima za države Zahodnega Balkana, a iz drugih, širših razlogov.
Kako so odločitev, da država še ni zrela za odpravo vizumov sprejeli državljani Bosne in Hercegovine in kako je to vplivalo na krepitev tamkajšnje evropske zavesti? Urednik notranjepolitične redakcije dnevnika Oslobođenje, Faruk Borić.
Poročevalka evropskega parlamenta za vizumsko liberalizacijo za Zahodni Balkan Tanja Fajon meni, da je liberalizacija vizumskega režima tudi v državah, kjer vizumi niso bili odpravljeni, pomemben korak na poti v Evropsko unijo.
Desno naravnani pogledi v Bruslju menijo, da Evropska komisija z odpravo vizumov za Bosno in Hercegovino zavlačuje tudi zato, da bi preprečila številne migracije v schengensko območje. Faruk Borić označuje takšne poglede kot neutemeljene.
Podobnega mišljenja je tudi Tanja Fajon.
Obe državi sta se, razočarani, da bodo morali njuni državljani na poti v Evropsko unijo še naprej skozi mukotrpen proces pridobivanja vize, zavzeli, da čim prej nadoknadita zamujeno. Kot ugotavlja urednik Faruk Borič, so bile oblasti v Bosni in Hercegovini uspešne in so odpravile praktično vse očitane tehnične pomanjkljivosti, hkrati pa priznava, da je bila neukinitev vizumov za Bosno in Hercegovino ter Albanijo skupaj s Srbijo, Makedonijo in Črno goro v BIH v bistvu pričakovana.
Cilj čimprejšnje odprave vizumov je v Bosni in Hercegovini združil tudi nezdružljive politične sile. Faruk Borič iz dnevnika Oslobođenje meni, da bi moral biti to zgled tudi za druga področja.
Bosna in Hercegovina in Albanija sta torej naredili vse, kar je v njuni moči, da popravita tehnične zahteve za odpravo vizumov. Kdaj torej lahko pričakujemo dokončno liberalizacijo vizumskega režima za ti dve državi? Tanja Fajon.
Medtem ko Fajonova pričakuje, da bodo vize za Bosno in Hercegovino ter Albanijo odpravljene najkasneje jeseni to leto, pa jo evropski poslanec in podpredsednik delegacije evropskega parlamenta za jugovzhodno Evropo napoveduje šele na koncu leta. Na konfuznost pri napovedih liberalizacije vizumskega režima na Zahodnem Balkanu še za zadnji dve državi pa spomni tudi Faruk Borić.
Odprava vizumov, kot že slišano, dviga kvaliteto življenja na širših področjih. Na katera področja pa bo najbolj vplivala v Bosni in Hercegovini? Urednik notranjepolitične redakcije Oslobođenja, Faruk Borić.
Medtem ko Bosna in Hercegovina ter Albanija še čakata na odpravo vizumov, pa lahko državljani Srbije, Črne Gore in Makedonije že štiri mesece neovirano potujejo v območje schengenskega režima. Zijada Bećirovića z Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije smo vprašali, kakšni so prvi rezultati in vplivi odprave vizumov v teh državah.
Tanja Fajon pa vidi odpravo vizumov tudi kot pomemben korak pri krepitvi občutka svobode.
Ko gre za potovanja na območja Evropske unije, pa so v posebnem položaju državljani najmlajše države na Zahodnem Balkanu, Kosova. Po mnenju mnogih je njihov položaj po osamosvojitvi še slabši kot pred tem v okviru Srbije. Zakaj, nam je povedal Zijad Bećirović.
Za konec pa še k politično-tehničnim vidikom odprave vizumov za vstop v območje schengenskega režima. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe se je spremenila tudi politična procedura liberalizacija vizumskega režima. Kako? Evroposlanka Tanja Fajon.
Brez vize je po Balkanu potoval Nejc Marcen.