Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Šola kot ideološki aparat ekonomske funkcije države (3417 bralcev)
Torek, 27. 4. 2010
DPU




V četrtek 22. aprila je Delavsko-punkerska univerza gostila diplomiranega sociologa iz Novega Sada, Zorana Gajića, ki je predaval o „šoli kot ideološkem aparatu ekonomske funkcije države".

Gajić je predavanje pričel s shematskim prikazom produkcijskega načina, kakor ga je razvil historični materializem. Shema temelji na topološki umestitvi treh različnih ravni, politike, ideologije in gospodarstva, ki predstavljajo tri različne načine produkcije. V skladu z Althusserjevo teorijo je aparat vezan na državo, zato ga je potrebno misliti skupaj s strukturo političnih odnosov. Temeljna funkcija aparatov je reprodukcija produkcijskih razmerij. Državni aparati nastanejo z invencijo politične teorije.

Na podlagi tega je predavatelj izpeljal kritiko teme letošnjega letnika Delavsko-punkerske univerze, ki nosi naslov „Šola kot ideološki aparat ekonomije". V naslovni tezi letnika je šola zreducirana na podjetje, ideološki aparat pa ni več razumljen kot aparat države. Gajić je opozoril, da se z ukinitvijo vloge države ustvari ideološka pozicija. Razširjena reprodukcija in razširitev polja ekonomije ne vodi k slabitvi države. Nasprotno, država kot povezovalna instanca se s pomočjo svojih ekonomskih funkcij kvečjemu širi, saj skozi njih nadzoruje prosti trg in svobodo ekonomskih agentov v njem.

Poulantzasov pojem avtoritarnega etatizma govori prav o teh spremembah, ki se dogajajo v sodobnem kapitalizmu. Današnja država je še vedno ključna instanca kapitalističnega produkcijskega načina, čeprav se kvalitativno razlikuje od prejšnjih oblik države. Sodobni etatizem monopolnega kapitalizma ustvarja verigo formacij, ki reproducirajo odnose odvisnosti znotraj kapitalizma. Šolo kot aparat države, in z njo tudi bolonjsko reformo kot proces poenotenja različnih nacionalnih izobraževalnih sistemov, je zato potrebno preučevati na nivoju družbenih formacij, ki so značilne za imperializem.

Naslednje srečanje v okviru tematskega ciklusa »Šola kot ideološki aparat ekonomije« bo tokrat izjemoma v sredo, 28. aprila, s pričetkom ob 18. uri, v Atriju ZRC SAZU, ko bo na sporedu okrogla miza na temo bolonjske reforme in študentskih protestov po Evropi in svetu. Gostje okrogle mize bodo Sašo Furlan (DPU), Jure Gojič (RŠ), Andrej Pavlišič (Federacija za anarhistično organiziranje - lokalna skupina Ljubljana), Marko Kostanić (Slobodni filozofski), Nikola Vukobratović (Slobodni filozofski), Adis Sadiković (Studentski pokret, Tuzla), Emin Eminagić (Studentski pokret, Tuzla) in Aleksandar Stojanović (Odbrani Filozofski, Beograd). Pogovor bo moderirala Tihana Pupovac.


Poročilo je pripravila Magdalena Stanimirović.

 



Komentarji
komentiraj >>