Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LEDERZIC OFF (3055 bralcev)
Petek, 30. 4. 2010
Boris V.



… Naftni madež že na obalah Louisiane …
… Kriminalistična preiskava banke Goldman Sachs …
… Tajski protivladni protestniki vdrli v bolnišnico iščoč vojake …
… Makedonska policija na meji s Kosovom našla veliko količino orožja in uniforme z znakom Osvobodilne vojske Kosova …

OFF NAPOVEDNIK

Se saga glede falcona končuje? Se bo Slovenija končno znebila tega simbola aristokratskih nagnjenj vladajoče elite? Morda se ključ do rešitve nahaja v udobja vajenih ritih srbskih politikov. Srbska vlada naj bi namreč po navedbah nekaterih medijev želela kupiti novo ali rabljeno letalo za potovanja predsednika vlade in ministrov po Evropi pa tudi širše, zato pa naj bi porabila 37 milijonov dolarjev. Srbska politična elita sedaj uporablja falcona iz leta 1981, ki je zastarel, in še eno majhno letalo za pet potnikov iz leta 1991. Aneta Bulatović, direktorica Avio službe, sicer zanika, da obstajajo resni predlogi za nakup aviona, saj za to niti ni denarja, vest o nameri za nakup pa je posledica novinarskih vprašanj glede varnosti sedanjih letal po nesreči poljske delegacije.

Aneto Bulatović smo vprašali, ali je seznanjena s tem, da Slovenija prodaja svojega falcona in ali bi ta avion ustrezal njihovim zahtevam:



V navalu državotvornosti smo Bulatovićevi predlagali sledeče:



Berete lederzice neupoštevajoč OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Lokalne oblasti ameriške zvezne države Louisiane so sporočile, da je naftni madež, ki je nastal po eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu, že dosegel Louisiano. Prve dele madeža so opazili ob izlivu reke Mississippi, kar je alarmiralo okoljevarstvenike. Ti se bojijo, da gre za začetek ene najhujših okoljskih katastrof. Ameriška vlada je že razglasila stanje naravne katastrofe, ogroženih je več sto vrst živali, od ptic do rib. Katastrofa utegne celo spremeniti načrte Bele hiše glede črpanja nafte na obali. Dnevno naj bi se v morje izlilo okoli 800.000 litrov nafte.

Banka Goldman Sachs je predmet kriminalistične preiskave zaradi načina prodaje kompleksnih proizvodov, ki temeljijo na hipotekarnih investicijah, za katere so v banki vedeli, da so zelo tvegani in so tako širili finančno krizo. Banka Goldman Sachs naj bi prikrila konflikt interesov, saj naj bi ponujala proizvode, za katere je stavila, da bodo izgubili vrednost. Ameriški finančni regulator je v tem mesecu sprožil civilno tožbo zoper banko zaradi goljufanja lastnih strank, predstavniki banke pa so se ta teden morali zagovarjati pred pristojnim odborom ameriškega senata.

Protipriseljenski zakon, ki ga je sprejela ameriška zvezna država Arizona, se že spodbija na sodiščih. Tožbo sta že vložila nek arizonski policist in latino-krščanska skupina, svoj protest pa je javno izrekel tudi predsednik Obama. Tako bo morda svoj prav na sodišču iskala tudi zvezna vlada. Nov zakon zahteva od policistov, da ustavijo in legitimirajo vsakega, za katerega sumijo, da je nezakonit priseljenec. Če nima ustreznih dokumentov, ga lahko aretirajo. Kritiki zakona opozarjajo, da bodo takim pregledom lahko podvrženi kar vsi pripadniki hispanske manjšine.

Tajski protivladni protestniki so včeraj zvečer vdrli v bangkoško bolnišnico Chulalongkorn, saj so domnevali, da se v njej skrivajo pripadniki varnostnih sil. Bolnišnico so danes evakuirali, prenehali so sprejemati paciente, večino bolnikov pa so napotili v ostale bolnišnice v mestu. V bolnico je vdrlo okoli sto protestnikov, domnevali pa so, da se v njej skrivajo vojaki, ki naj bi se pripravljali na zatrtje protestov. Vodje protestnikov so se medtem že opravičili za vpad in dejali, da ni njihova politika, da ovirajo delo bolnišnic. Vodstvo bolnišnice je prosilo vladne enote, naj ne hodijo blizu bolnišnici, saj želijo ohraniti nevtralnost.

V Vietnamu obeležujejo 35. obletnico konca vietnamske vojne, v mestu Hošiminh pa se je na ulicah zbralo 50.000 ljudi. Prav osvoboditev tega mesta 30. aprila leta 1975, takrat pod imenom Sajgon, je pomenila konec vojne. Proslavi so prisostvovali tudi predstavniki Rusije, Kube, Laosa in Kambodže. V vietnamski vojni je umrlo okoli 3 milijone Vietnamcev in manj kot 60.000 Američanov. Dodajmo še, da so glavni zunanjetrgovinski partner Vietnama postale ravno Združene države.

Makedonska policija je na meji s Kosovom zasegla večjo količino orožja in vojaške uniforme z znakom osvobodilne vojske Kosova. Gre za ročne granate, protitankovske mine in razstrelivo, orožje pa je bilo skrito v treh bunkerjih. Ob odkritju skladišč je prišlo do streljanja, v katerem naj bi bil ranjen eden od stražarjev skladišča, policija pa domneva, da so čuvaji orožja pobegnili na Kosovo.

Medvojni in povojni poboji niso ekskluzivna tema slovenskih političnih in ostalih debat. Srbska vlada je odobrila umik tajnosti z dokumentov, ki govorijo o izvensodnih ubojih od septembra 1944 do leta 1946. To naj bi olajšalo odkrivanje skritih grobišč žrtev teh pobojev, na več sto lokacijah pa naj bi bilo po različnih ocenah pokopanih med 50.000 in 100.000 ljudi. V Srbiji je bila lani ustanovljena državna komisija, ki odkriva in preučuje lokacije povojnih grobišč.

Premier Pahor je dejal, da je nekdanji predsednik uprave Deutsche Bahn, nemške železniške družbe, Hartmut Mehdorn pripravljen sodelovati pri sanaciji slovenskih železnic. Sodelovanje Mehdorna sicer še ni zagotovljeno, do dokončne odločitve pa naj bi prišlo v maju po sestanku Mehdorna z nadzornim odborom, vodstvom in sindikati železnic. Mehdorn je dejal, da bodo v kratkem predstavili predloge za sanacijo in dodal, da v Sloveniji ni zaradi zaslužka, temveč želje po pomoči.

Na mednarodnem prehodu Bregana so se v luči jutrišnjega delavskega praznika že tradicionalno sestali predstavniki Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednika obeh zvez, Ana Knežević in Dušan Semolič, sta podpisala tudi sporazum med njunima organizacijama o zaščiti pravic delavcev migrantov. Več o sporazumu nam je povedal Semolič:



Semolič dodaja še tole:



Visoki predstavnik Združenih narodov za begunce Antonio Guterres je nastopil pred odborom Evropskega parlamenta za notranje zadeve. Dejal je, da bi morala imeti Evropska unija enoten azilni sistem, saj da različni sistemi povzročajo ogromno nevšečnosti. Guterres podpira zadnje predloge Evropske komisije v zvezi za azilno politiko in poziva k harmonizaciji te politike v Uniji. Enoten sistem pomeni tudi to, da če prošnjo za azil zavrnejo v eni članici, jo avtomatsko v vseh. Organizacije za varstvo človekovih pravic so pogosto kritizirale odnos držav članic Evropske unije do prosilcev za azil, saj jih odrivajo na rob Unije in zapirajo v zbirne centre, podobne zaporom.



Komentarji
komentiraj >>