Petek je najstarejši dan delovnega tedna; zato danes nekaj zelo starega: Aleksej Kručonih. Rojen 1886 in umrl 1968, medtem pa bil eden izmed glavnih predstavnikov ruske futuristične avantgarde iz dvajsetih let dvajsetega stoletja. En ekskurz. Primer, ki je naveden za uvod tega Zajtrka, je v bistvu paradigmatski primer aristotelske teorije metafore, saj veste, tiste, ki pravi, da je jesen življenja enakovredna starosti leta. Ergo, petek je metuzalem, ponedeljek pa otroče. A ne dolgovozimo.

Dela Alekseja Kručoniha komot primerjamo z deli Velimirja Hljebnikova; povezujoč oba pa ukvarjanje z zaumnim jezikom, z jezikom, ki ni jezik nesmisla, temveč jezik zaumne slovnice, univerzalni jezik, imenovan v krogih ruskih futuristov tudi zvezdni jezik.

Kručonih sam v knjižici o zaumnikih iz 22. leta zapiše tri glavne sestavine zaumnih verbalnih stvaritev. Prva je najbolj prešerna zabava, druga je intenzivna zvočna tehnika, tretja – in najpomembnejša – pa je odkritje in dešifriranje ugank besed in univerzuma. V takem sistemu obstaja tudi pesem iz leta 1914.

KVAB
TARAD
PIN
PUR
KVARA
KUABA
VABAKR
T R B R K
B R K T R

(1914)

To pesem je za svoj 50 urni informans, ali rajši, za njegovo zgodovinsko utemeljitev, uporabil tudi Dr. Agan Živadinov in jo besno skandiral na odru. Zgolj v vednost.

Med letoma 1917 in 1920 je Aleksej Kručonih v Tbilisiju zasnoval šolo transmentalne poezije in pod svoje okrilje sprejel modelčke, kot so Zdanevič, Terentjev in Katajan. Pred tem je dojet kot kubofuturist, med letoma 1912 in 1914; kasneje pa ima veze s komunistično platjo futurizma, to je po letu 1922, ki pa se za recimo sofuturista Majakovskega ne izteče dobro; je namreč samomorjen.