Sedma:

Poslanci so v državnem zboru z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Na seji je bilo prisotnih 82 poslancev, štirje so se glasovanja vzdržali. Referendum bo, kot je znano že nekaj časa potekal 6. junija, kampanja pa se bo začela v petek. V njej bo koalicija, ki je referendum predlagala, volivce nagovarjala k podpori sporazuma, v opoziciji pa k njegovi zavrnitvi.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je države imetnice jedrskega orožja pozval, naj se jasno zavežejo k zmanjšanju jedrskega arezenala. Ban ki Moon je ob tem v New Yorku na otvoritvi pregledne konference izvajanja določil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja pozval države, ki niso podpisnice pogodbe, naj čim prej pristopijo k njej. Pogodbo je doslej podpisalo 190 držav, med njimi tudi Severna Koreja, ki pa je leta 2003 od pogodbe odstopila.

Turški parlament je zavrnil člen predloga ustavnih sprememb, ki predvideva ostrejše pogoje za razpust političnih strank. Za omenjeni člen je glasovalo le 327 poslancev oziroma trije premalo, da bi o tem vprašanju odločali tudi volivci na referendumu. Člen, ki predvideva spremembe pogojev za razpust političnih strank, sodi v paket predloga ustavnih sprememb, ki jih predložila vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj.

Mednarodna kolesarska zveza je sprožila disciplinski postopek zoper slovenskega kolesarja Tadeja Valjavca. Valjavec je skupaj z Italijanom Francom Pellizottijem in Špancem Jesusom Rosendo Prado osumljen uporabe prepovedanih poživil. Valjavec očitke zanika, ob tem pa pravi, da je s sproženim disciplinskim postopkom zanj športne kariere najverjetneje konec.

Osma:

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Barack Obama sta v 20 minutnem telefonskem pogovoru skušala najti najboljši način za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Netanjahu in Obama sta se v telefonskem klepetu osredotočila na dejanska pogajanja, potrebna za zbliževanje sprtih strani in na potrebo po vzpostavitvi neposrednih stikov med njima. Pogovor ameriškega in izraelskega voditelja je sledil egiptovskemu srečanju med egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem na katerem sta proučila egiptovska prizadevanja za čimprejšnjo dosego posrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Ob izboljšanju vremena so strokovnjaki v Mehiškem zalivu nadaljevali z prizadevanji za zajezitev širjenja naftnega madeža s poškodovane naftne ploščadi. Slabo vreme z neurji je strokovnjakom v preteklih dneh onemogočalo izplutje iz pristanišč, preprečevanje okoljske katastrofa pa je z vremenskim izboljšanjem tako lahko ponovno steklo. Britanska naftna družba BP, ki upravlja s poškodovano ploščadjo je medtem prevzela vso odgovornost za nesrečo in obljubila poplačilo škode.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je predstavnikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije predstavil spremembe, ki jih prinaša novela zakona o izvršbi in zavarovanju. Predstavniki zbornice so bili po besedah predsednika sekcije za promet pri zbornici, Andreja Klobase s predstavitvijo zadovoljni, spremembe pa podpirajo. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju bo v obravnavo vladi posredovan do konca prve polovice letošnjega leta.

Deveta:

Eksplozija ob cesti podtaknjene bombe je v Afganistanu vzela življenje vojaku zveze Nato. Narodnosti ubitega v severnoatlantskem zavezništvu niso razkrili, saj na bi to storile pristojne nacionalne oblasti v skladu s politiko Nata. To je že 177 tuja vojaška smrtna žrtev v Afganistanu letos. Lani je pod Hindukušem umrlo skupaj 520 tujih vojakov.

Ameriške oblasti so v zvezi s poskusom bombnega napada v New Yorku aretirale državljana pakistanskega rodu. 30-letni Shahzad Faisal naj bi bil domnevno povezan z vozilom parkiranim na Times Squareu, v katerem je policija v soboto zvečer odkrila razstrelivo. Oblasti so osumljenca aretirale na Long Islandu medtem, ko se je poskušal vkrcati na letalo. Odgovornost za poskus napada je doslej prevzela pakistanska skupina Tarik-e-Taliban, ameriški varnostni organi pa so zanikali, da bi za njim stala Al Kaida.

Prometni ministri držav članic Evropske unije bodo v Bruslju razpravljali o razlogih za letalski prometni kaos, ki ga je v aprilu povzročil vulkanski pepel nad Evropo. Prometni ministri bodo skušali najti rešitev, kako se v prihodnosti izogniti takšnim krizam, ob tem pa bodo govorili tudi o možnostih pomoči letalskim družbam in o uveljavljanju pravic potnikov. Letalske družbe so v aprilskem letalskem mrku po prvotnih ocenah izgubile med 1,5 in 2,5 milijarde evrov.

Parlamentarni odbor za delo bo opravil drugo branje predloga novega družinskega zakonika. To bi moralo biti opravljeno že 6. aprila, a so ga preložili, ker do seje niso bila pripravljena vsa dopolnila zakona. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je imela namreč pripombe na približno 45 odstotkov členov, umik predloga družinskega zakonika z aprilske seje pa so predlagale koalicijske poslanske skupine.

Deseta:

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je podaljšal sankcije proti Siriji, ki jih je že leta 2004 uvedel njegov predhodnik George Bush. Washington Sirijo že dlje časa obtožuje podpiranja terorističnih skupin in razvijanja orožja za množično uničevanje. Podaljšanje sankcij je pričakovano, ne glede na to, da je država po Obamovem mnenju v zadnjem času naredila določen napredek in da prihaja ob občutljivem času, ko si washingtonska administracija prizadeva v Damask vrniti svojega veleposlanika.

V Grčiji piloti in zaposleni v javnem sektorju začenjajo z 48-urno stavko. K stavki sta obe skupini zaposlenih pozvala največja grška sindikata zaradi ostrih varčevalnih ukrepov, ki jih za rešitev države iz finančnega brezna sprejela grška vlada. V sredo naj bi se stavki pridružili tudi zaposleni v zasebnem sektorju, zračni prostor nad Grčijo pa naj bi bil zaradi stavke zaprt 24 ur.

Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonović je bil izbran za pomočnika generalnega sekretarja Združenih narodov Ban ki Moona za človekove pravice. Po poročanju hrvaških medijev je bil Šimonović izbran med več kot 128 prijavljenimi kandidati, med katerimi so v ožji izbor za prestižno diplomatsko funkcijo prišli le štirje. Kdaj naj bi hrvaški diplomat odšel na novo delovno mesto, še ni znano, je pa Šimonovićev skorajšnji odhod velik udarec za hrvaško vlado. Ta je z njim na čelu sredi pomembnih in korenitih reform pravosodnega sistema, nujnih za hrvaški vstop v Evropsko unijo.