OFF NAPOVEDNIK

Chand Wen-lin, lastnica tekstilne tovarne na Tajvanu, je tri delavke muslimanske veroizpovedi iz Indonezije silila, da jedo svinjino. Razlog je sila preprost, vsaj tako je zatrdila Wen-linova na sodišču. Mislila je, da bo obrok svinjine zvišal produktivnost delavk, to pa je za Wen-linovo najpomembnejše. Če omenjene tri delavke ne bi jedle svinjine, bi jim zmanjšala plačo. Kar se je dejansko tudi zgodilo, saj delavke plače niso prejele že osem mesecev.

Lastnici tovarne sedaj grozi osem mesecev zapora in bo dobro razmislila, če bo še kdaj silila svoje podrejene, da jedo svinjino. Je pa res, da so bili obroki univerzalni in kuharji v menzi niso razmišljali o morebitnih predsodkih ljudi do določene vrste mesa zaradi verskih razlogov, kot tudi niso razmišljali o tem, da bi kdo lahko bil vegetarijanec. Verjetno pa ne gre za osamljen bizaren delavski incident na Tajvanu, le da ti ne pridejo pogosto v javnost. Na Tajvanu sicer dela okoli 350.000 delavcev iz tujine, med katerimi prevladujejo ljudje s Filipinov, Indonezije in Vietnama.

Berete svinjski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Veliko Britanijo bo prvič po drugi svetovni vojni vodila koalicijska vlada, saj so Liberalni demokrati tudi uradno potrdili, da vstopajo v vlado s konzervativno stranko novega premiera Davida Camerona. Vodja Liberalnih demokratov Nick Clegg, ki bo postal podpredsednik vlade, je dejal, da upa na začetek novega načina dela v politiki. Novi zunanji minister bo postal William Hague, finančni minister bo George Osborne, obrambno ministrstvo pa naj bi prevzel Liam Fox. Vsi trije omenjeni ministri prihajajo iz vrst konservativcev, medtem ko bodo Liberalni demokrati domnevno poleg Cleggove funkcije dobili še štiri ministre.

Na Švedskem so napadli umetnika Larsa Vilksa, ki je preroka Mohameda upodobil kot psa. Do incidenta je prišlo med predavanjem, na katerem je Vilks govoril o mejah umetniške svobode, ki je zanj neomejena. Tako ga je neznanec udaril v glavo ravno med tem, ko se je predvajal provokativen film s seksualno vsebino. Sicer je Vilks že v preteklosti dobival grožnje, tokrat pa je šlo za prvi fizični napad. Pred fakulteto so že pred predavanjem potekale mirne demonstracije.

Španski sodnik Baltasar Garzon se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi preiskav o kršitvah človekovih pravic v času španskega diktatorja Francisca Franca. Sodnik španskega vrhovnega sodišča Luciano Varela Garzonu očita, de je s preiskavo Francovih zločinov zavestno prekoračil svoja pooblastila, s čimer naj bi zlorabil pravo. Če bo Garzon spoznan za krivega, mu grozi konec sodniške kariere, v vsakem primeru pa svojega dela ne bo smel nadaljevati, dokler bo tekel postopek proti njemu. Garzon je preiskavo proti zločinih Franca, zaradi katerih je umrlo preko 100.000 ljudi, začel leta 2000. Razlog, zakaj naj Garzon ne bi smel preučevati zločinov v času Francove diktature, domnevno tiči v tem, da so osebe, ki so zločine zagrešile že mrtve, poleg tega zanje velja amnestija. Pritožbo na vrhovno sodišče sta dali dve skrajno desni skupini in Falangistična stranka.

Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je najavil dekret, po katerem bodo načrtovali spremembo zakona o izrednih razmerah v državi v naslednjih dveh letih. Po mnenju Mubaraka naj bi to bilo nujno, ker se zakoni o izrednih razmerah niso spreminjali že 30 let, medtem ko opozicija in skupine za človekove pravice menijo, da bi uveljavitev dekreta zmanjšala politično svobodo v Egiptu. Vlada sicer pravi, da se bodo novi zakoni tikali samo primerov terorizma in drog. Zaradi načrtovanih sprememb potekajo protesti, vendar oblast ne tolerira vseh shodov, tako da je bilo okoli 10.000 ljudi aretiranih brez obtožbe.

Na makedonsko-kosovski meji so bili v streljanju med makedonsko policijo in oboroženo skupino ubiti štirje ljudje, razlog za spopad je bil tihotapljenje orožja. Gre za največji incident po konfliktu z Albanci v Makedoniji leta 2001, en strelski obračun na makedonsko-kosovski meji pa je bil že aprila letos, vendar takrat ni bilo smrtnih žrtev. Tudi v tistem primeru je šlo za švercanje orožja, ki so ga makedonske oblasti v petih bunkerjih odkrile v velikih količinah. Več o zadnjem incidentu nam je povedal makedonski novinar makedonske televizije A1 Safet Biševac:



Glede na to, da se orožje tihotapi iz Kosova v Makedonijo, lahko sklepamo, da ima to orožje nek cilj:



Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve zatrdil, da arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo ne vsebuje nobenega tajnega aneksa. Poslansko vprašanje o tajnem aneksu mu je sicer zastavil poslanec Slovenske demokratske stranke Jožef Jerovšek, ki je za to izvedel, kot je rekel, na podlagi informacij iz svojih dobro obveščenih krogov. Tako naj bi Hrvaška za svojega člana arbitraže imenovala mednarodnopravnega strokovnjaka Budislava Vukasa, ki je po Jerovškovih besedah znan po protislovenskih izjavah. Več o svojem vprašanju in dvomih o Vukasu nam je povedal Jerovšek sam.



Sindikat kovinske in elektroindustrije je poslal premierju Borutu Pahorju pismo, v katerem ga opozarjajo na težak položaj industrijskih delavcev, ki ga povzroča selitev proizvodnje v tujino. Konkretno gre za zaposlene v podjetju Gorenje TIKI, kjer bodo delavci izgubili službo zaradi selitve proizvodnje v Srbijo. O pismu smo spregovorili s sekretarjem sindikata regijske organizacije Ljubljane in okolice, Zlatkom Hernčičem.



V Ljubljani poteka konferenca o enakosti moških in žensk pred zakonom, ki jo organizirata ministrstvo za zunanje zadeve in norveško veleposlaništvo v Sloveniji. Na konferenci naj bi prispevali k razpravi sveta Združenih narodov za človekove pravice o novih ukrepih za spodbujanje enakosti moških in žensk v nacionalnih zakonih. Svet Združenih narodov bo o novem mehanizmu za spodbujanje žensk in moških v nacionalnih zakonodajah razpravljal septembra. Poseben mehanizem, ki ga hoče svet za človekove pravice sprejeti, naj bi obravnaval izključno enakost spolov pred zakonom, ne pa tudi drugih vidikov zagotavljanja enakosti spolov.