Peter Recer recenzira vrnitev hrvaških surferjev Bambi Molesters na slovenske odre ob podpori folk rock rojakov My Buddy Moose ... (v celoti!)
BAMBI MOLESTERS, MY BUDDY MOOSE, 13. 5. 2010; Menza pri koritu- Metelkova mesto, Ljubljana
* Menza pri koritu je ta četrtek gostila znance tukajšnjih odrov, nastopali so namreč dobro znani The Bambi Molesters. Verjetno ni potrebe po kakšni posebni predstavitvi te hrvaške skupine, saj si je težko predstavljati, da nekdo, ki vsaj malo zahaja po koncertnih prizoriščih, ne bi slišal za bend iz hrvaškega Siska. Dostikrat se postavlja vprašanje o tem, kaj različne glasbene skupine ločuje in deli na recimo bolj kvalitetne ter tiste, ki pritegnejo pozornost zgolj za pet minut. K sreči je, če celotno zadevo poenostavimo, odgovor silno preprost. Bend si je le potrebno ogledati v živo in takrat se večinoma razkrijejo odgovori na ta silno mučna vprašanja.
Četverica je nazadnje nastopala pri nas v Kinu Šiška, tokrat so, in to se je izkazalo kot dobra poteza, nastopali v bistveno manjšem klubskem prostoru. Vzrok za tokratni nastop je pred kratkim izdan album z naslovom As The Dark Wave Swells, ki je, kot se zdi po prvih povratnih informacijah, med publiko sprejet z odprtimi rokami. Avtor današnje recenzije je ob prvem posluhu omenjenega albuma čutil določeno mero dvoma, saj je bila plošča na prvo žogo kar preveč všečna. Dokaj hitro bi se namreč bilo možno po nekaj poslušanjih te všečnosti naveličati, saj bi se lahko izkazalo, da za lepim videzom ni določene mere globine, ki bi privabljala k vnovičnemu poslušanju. No, treba je priznati, da The Bambi Molesters združujejo v svojem ustvarjanju mehkobo melodij, ki so ušesu sila prijetne, s težjimi ter bistveno bolj hrupnimi izleti v morje psihedelije. Končna potrditev o plošči As The Dark Wave Swells se je pokazala na tokratnem koncertu, ko so se odpihnili še zadnji dvomi, saj so Bambiji izoblikovali težek in nasičen zvok, ki je opazno navduševal napolnjeno Menzo pri koritu.
Na začetku so nastopili prav tako hrvaški My Buddy Moose, ki prihajajo iz Reke. Folk rockerska skupina je tudi predstavljala svojo novo ploščo Wonderful Feeling of Emptiness. Rockerske predvsem pa spevne pesmi so zaznamovale njihov nastop, ki je deloval lahkotno, obenem pa ponudil zadosti kompaktnosti ter medkitarskega dialoga ob vožnji kitarskih prijemov. Lahkotnejša, ritmično spevna glasba je bila obogatena z občasnimi sunki ene kitare ob drugo, s čimer so poživili svoj nastop. Kljub občasnim močnejšim kitarskim dialogom je nastop deloval v utečeni in ušesu prijazni kitarski formi. Skozi nastop so My Buddy Moose počasi nadgrajevali intenziteto, a se je kljub temu zdel njihov nastop za odtenek predolg. Skupina ostaja strogo v svoji glasbeni sliki, tudi takrat, ko solo kitarist namesto kitare zaigra na tamburico. Morda bi ob tem inštrumentu pričakovali spremembo v glasbeni sliki, ko bi se zahodni rock pomešal z balkanskim izročilom, a se to žal ni zgodilo in so raje ostali v okolju ameriškega rocka. Kakor koli, z energičnim zaključkom so sklenili svoj konkretno odigran nastop.
Vrnimo se k The Bambi Molesters, ki so skozi ves koncert delovali razigrano in sproščeno. Igrali so, kot je bilo pričakovati, pesmi iz svojega novega albuma, seveda pa se je vmes našlo zadosti prostora za pesmi iz preteklih plošč. Sila dobrodošla je bila razširjena odrska postavitev, saj so se četverici glasbenikov pridružili še glasbeniki na klaviaturah, trobenti in saksofonu. Razširjena zasedba je lahko toliko bolje ponudila bogat zvok s plošče As The Dark Wave Swells. Kmalu po prvih pesmih so The Bambi Molesters zvok nadgradili in razvili v čvrsto, a obenem zelo sočno glasbeno gmoto. Ves koncert je zvok bil težek, kot se za rockersko glasbo spodobi, obenem pa so ponujali nenehno igrivost in raziskovanje zvočne podobe. Predvsem kitara Dinka Tomljanovića je ponujala hrupne izbruhe, ki so bili protiutež lahkotnim melodijam surf glasbe. Skozi koncert se je ponudila misel, da se ta lahkotnost igranja in združevanja številnih glasbenih izročil napaja tudi iz balkanskega melosa, ki v sebi nosi neko prvinsko zmožnost čutenja glasbe. Morda so tudi zaradi tega The Bambi Molesters tako zelo sproščeni na odru, dozdeva se, kot da zvoke iz inštrumentov izvabljajo z največjo lahkoto, tako mimogrede. V resnici nenehoma ponujajo sila kompakten in dinamičen zvok. Ob njihovem nastopu je čutiti, da igrajo glasbo s srcem, bodisi se to vidi v zamaknjenosti Daliborja Pavičića, razigranosti basistke Lade Furlan ali pa v krč zategnjenem obrazu Dinka Tomljanovića. V svoj nastop so The Bambi Molesters vključili tudi pesmi zasedb kot so The Rivieras, Falming Sideburn, obenem pa se niso mogli izogniti tudi surferski legendi po imenu Dick Dale. Ti dodatki tujih izvajalcev so se odlično stapljali z repertoarjem The Bambi Molesters in niso delovali prav nič tuje. Kljub igranju pesmi drugih izvajalcev je namreč hrvaška zasedba ohranila svoj prepoznavni slog.
Čeprav je bil koncert The Bambi Molesters dolg, publika jih je dvakrat ali trikrat priklicala nazaj na oder, ni skupina nikoli izgubila na izrazni moči. Nasprotno, zvok se je stopnjeval in s tem tudi odzivnost in zabava publike. The Bambi Molesters so s četrtkovim koncertom odlično predstavili svoj novi album in ponovno pokazali, da gre za skupino, ki nosi svoj lasten glasbeni pečat.
Speedo kopalke je na koncert pozabil prinesti Peter Recer.
Komentarji
komentiraj >>