Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MI AMI: Steal Your Face (Thrill Jockey, 2010) (ponovitev 2010 ob 00.30) (2479 bralcev)
Četrtek, 20. 5. 2010
Peter Recer



Pred dobrim letom smo v Tolpi Bumov predstavili debitantsko ploščo trojice Mi Ami. Tokrat se vračajo z njeno naslednico Steal Your Face, s katero presegajo svoj prvenec. Pesmi nasičene z ritmiko so na novi plošči bistveno bolj dodelane, pri čemer pa izrazna energičnost ne izgublja na svoji moči. Afriška ritmika, novovalovska plesnost ter psihedelične širjave na plošči Steal Your Face eksplodirajo s pankovskim nabojem. (v celoti!)

* Mi Ami je trojica iz San Francisca, katere prvenec Watersports je bil izdan pri založbi Touch and Go. Že takrat je skupina opozorila nase z zelo nasičenim in energičnim zvokom, ki se križa z dubom in razgibano ritmiko. Na prvem albumu je slišati zvok, ki se nadgrajuje, obenem pa vzdržuje kompaktnost, predvsem s pomočjo repetitivne ritmike. Watersports ponuja raziskujoč zvok, danes pa predstavljamo njegovo naslednico in zdi se, da se je zvok strnil in eksplodiral z nabrano močjo.

Plošča Steal Your Face, tokrat izdana pri Thrill Jockey, je bila posneta v zgolj petih dneh, producent pa je bil Phil Manley, ki ga poznamo iz zasedbe Trans Am. Celotna plošča je posneta v živo in tako nakazuje zvok, ki ga skupina proizvede na svojih koncertnih nastopih. Mi Ami bazirajo na igranju, ki se napaja predvsem iz energije, ki se razvija med člani zasedbe. S tem je ustvarjena glasbena dinamika, ki nenehoma nadgrajuje ustvarjeni zvok, zaradi česar pesmi na Steal Your Face delujejo izredno živo.

Kot prvo na plošči preseneti izredno nasičen zvok, saj se poslušalec takoj zaleti v steno glasbene gmote, ki se obenem zdi še strašansko kaotična. Boben in bas podajata plesno glasbeno podlago, kjer predvsem bobnar z nenehno dinamiko poganja trojico k vnovičnemu proizvajanju zvoka. Skozi podlago kitara slika barve zvoka od bolj kratkih ritmičnih trenj do izbruhov psihedeličnih globin in mehkih valovanj. Toliko večje je presenečenje ob dejstvu, da je vsa ta eksplozija plod le treh glasbenikov. Če ne kaj drugega, bi se zdelo, da slišimo še vsaj kakšnega dodatnega tolkalista. Na plošči Steal Your Face so vsi inštrumenti zasedbe enakovredni, vključno z vokalom, ki zaradi svojega vreščečega tona zaseda posebno mesto. Nič na njej ni zaigrano z rezervo, inštrumenti se nenehoma bojujejo za svoj prostor, kjer je vokalist slišan le, če z vso energijo zareže skozi zgoščeni zvok. Tako kot na prvencu so pesmi dolge, a obenem niti za trenutek ne izgubijo svoje izrazne moči. Zdi se, da so Mi Ami s koncertnimi nastopanji dopolnili in zaokrožili svojo zvočno podobo. To se kaže v tem, da je struktura pesmi bistveno bolj dovršena, za razliko od njihovega prvenca, na katerem so se pesmi dolgo časa razvijale v celoto. Na Steal Your Face je skupina bistveno bolj neposredna, saj točno vedo, kaj hočejo in to dosežejo brez ovinkarjenja, zaradi česar je končni zvok bistveno bolj čvrst. Album, ki sledi prvencu, je pomemben predvsem zato, ker se v njem vidi ali skupina zgolj stagnira, nazaduje ali pa tako kot Mi Ami nadgrajuje in učvrščuje svoj zvok. Tudi besedila so na njihovi drugi plošči dobila svoje trdno mesto. Če je bil na Watersports vokal dostikrat rabljen kot nedefinirana zvočna podlaga, so tokrat besedila čvrsto umeščena v strukturo pesmi. Na albumu je zgolj šest pesmi. S tem se ob celotni dinamiki albuma doseže efekt klicanja k vnovičnemu poslušanju. Smešno, a spominja na recimo El Gran Orgo, ploščo skupine At the Drive-In, ki prav tako kliče k vnovičnemu posluhu, obenem pa je teksaška zasedba prav tako gojila sila prepoznaven slog.

Za razliko od pesmi Dreamers je album Steal Your Face nabit z energičnostjo in norijo od začetka do konca. Prej omenjena pesem deluje kot protiutež, saj ponuja vsaj malo predaha od zgoščenega in intenzivnega zvoka. Čeprav je Dreamers počasnejša pesem, ne izgublja na svoji moči, saj povsem očara s svojo sijočo zasanjanostjo, ki jo dopolnjuje nežna, a bogata ritmika. Latin Lover je pesem, ki bo verjetno še najbolj všečna predvsem zaradi svojega plesnega ritma, ki se na trenutke kar nevarno naslanja na moderni indie zvok. Ni pa plesnost to, kar omenjeno pesem bogati, ampak predvsem vsa kompaktnost inštrumentov in njihovih izraznih dopolnjevanj, ki se nenehoma razvijajo in s tem nudijo energijo, ki kar sili k plesu. Kljub na prvi pogled opazni kaotičnosti plošča Steal Your Face z večplastno ritmiko vsebuje konstanten tempo, na katerem kitara z vokalom ponuja vzneseno energičnost, ki meji na norost. V pesmi Secrets vokal eksplodira, medtem ko v pesmi z naslovom Native American (born in the USA) s kitaro ustvarja bistveno bolj pomirjujočo sliko.

Mi Ami je skupina s svojim lastnim, prepoznavnim zvokom. Na Steal Your Face so dogradili dinamično, a čvrsto jedro, ki vzdrži mnogo provokativnih zvočnih drezanj. Zaradi tega plošča še lažje srka vase glasbeno raznolikost, obenem pa ostaja v svojih smernicah. S ploščo Steal Your Face so Mi Ami bistveno ojačali svojo zvočno podobo in se čvrsto umestili v aktualno glasbeno okolje.

pripravil Peter Recer



Komentarji
komentiraj >>