OFF NAPOVEDNIK

Že kar nekaj časa je minilo, odkar so bile novičarske vesti polne belega prahu. Ne, ne govorimo o kakšni svetlejši varianti vulkanskih izpustov, ampak o pred časom zelo popularni teroristični substanci – antraksu. Ta prah, ki je nekaj let nazaj dosegel pravo popularnost med teroristično srenjo in je s pomočjo poštnih kanalov spravljal ob živce marsikaterega lastnika poštnega nabiralnika, se je vsaj navidezno vrnil med grozilna orodja. Navidezno.

Uslužbenka v eni izmed tekstilnih trgovin v New Yorku je namreč zagnala vik in krik, potem ko je na delovnem mestu odprla pošiljko, v kateri se je skrival bel prah. Ker se je zbala, da gre za antraks, je poklicala policiste, ti pa so s seboj pripeljali tudi kolege iz zveznega preiskovalnega urada FBI. Fantje iz FBI-ja so kasneje ugotovili, da ne gre za zadevo, ki bi bila vredna zvezne pozornosti, ampak za lokalno stvar, ki naj jo ponovno prevzame policija. Po testu sestavine se je namreč izkazalo, da pošiljka nikakor ni vsebovala famoznega antraksa, ampak da je šlo za njujorškim policistom dobro znani kokain. Policija pravega naslovnika pošiljke še išče, uslužbenka pa je že zanikala kakršno koli povezavo z vso zadevo. No, mogoče pa je le kakšna povezava med njeno izpostavljenostjo belemu prahu angelov in posledičnim zgrešenim dojemanjem realnosti.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki ga lahko zaužijete tudi skozi nos.

OFF PROGRAM

Palestinsko gibanje Hamas je po javnem sojenju usmrtilo trojico kriminalcev, ki je zagrešila umore. To je že druga izvršitev smrtne kazni, potem ko je Hamas junija 2007 prevzel oblast nad Gazo. Prejšnji mesec sta bila zaradi sodelovanja z Izraelom namreč usmrčena dva Palestinca. Ker naj bi bila takrat dvojica spoznana za krivo v nepravičnem vojaškem procesu, so ostre kritike proti izvrševanju smrtnih kazni v Gazi že sprožile nastanek številnih organizacij za zaščito človekovih pravic. Po palestinski zakonodaji mora vsako izvedbo smrtne kazni sicer odobriti palestinski predsednik, a Hamas ne priznava legitimnosti predsednika Mahmuha Abasa, ki ima sedež v Ramali na Zahodnem bregu in mu je dejansko konec leta potekel štiriletni mandat.

V samomorilskem napadu z avtomobilsko bombo, ki je bil uperjen proti silam zveze Nato, je bilo v Kabulu ubitih 18 civilistov in šest pripadnikov Natovih enot Isaf, katerih narodnost še ni znana. Odgovornost za napad so že prevzeli talibani. Italijanski veleposlanik v Kabulu Claudio Glaentzer pa je povedal, da je bil tarča napada konvoj ameriških sil. Po njegovem mnenju je napad odgovor na ofenzivo mednarodnih sil, ki trenutno poteka v provinci Helmand in na priprave na podobno ofenzivo v provinci Kandahar. Napad je medtem obsodil generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen.

Kitajska je izrazila naklonjenost dogovoru o izmenjavi iranskega nizko obogatenega urana za gorivo, ki ga je Iran v ponedeljek sklenil s Turčijo in Brazilijo. Spomnimo, da so se Iran, Turčija in Brazilija v ponedeljek dogovorili, da bo Iran v Turčijo prepeljal 1200 kilogramov nizko obogatenega urana v zameno za jedrsko gorivo za raziskovalni reaktor v Teheranu. Za razliko od Kitajske so se zahodne države na dogovor odzvale z veliko mero skepse, prav tako pa je bila zadržana tudi Rusija. Zahodne države so hkrati dale vedeti, da ta dogovor ne bo ustavil priprav za nov sveženj sankcij Varnostnega sveta Združenih narodov proti Iranu. Iz Teherana pa so jih pozvali, naj ponedeljkov dogovor sprejmejo in s tem ne zamudijo priložnosti za rešitev spora okoli iranskega jedrskega programa.

Tajski protivladni protestniki so pristali na predlog zgornjega doma parlamenta, ki je pripravljen posredovati v pogajanjih z vlado za končanje nasilja na ulicah Bangkoka. Skupina približno 60 senatorjev je vladi in rdečesrajčnikom poslala pismo, v katerem jih poziva, naj ustavijo nasilje, ki je do sedaj zahtevalo že 38 smrtnih žrtev in naj se obe strani začneta pogajati ob posredovanju zgornjega doma parlamenta. Spomnimo, da sta prejšnja dva kroga pogovorov med vlado in protestniki propadla, vlada pa je ponedeljkov poziv rdečesrajčnikov k premirju zavrnila.

Na Portugalskem bodo poslej mogoče poroke istospolnih partnerjev. Portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva je, sicer z odporom, podpisal zakon, ki ga je parlament sprejel že februarja, in tako uvedel civilne poroke homoseksualnih parov. Predsednik svojega nezadovoljstva ni skrival in je stranke v parlamentu kritiziral, ker si niso prizadevale za rešitev, ki bi bila za večino Portugalcev sprejemljivejša. Pričakovano so v minulih tednih največje kritike zakona prihajale s strani katoliške cerkve in konzervativnih strank, zaradi česar so mediji domnevali, da bo predsednik Cavaco na predlagan zakon dal veto. Vendar temu ni bilo tako in tako bo Portugalska, ki velja za eno izmed najbolj katoliških držav, postala šesta država v Evropi, kjer se lahko poročajo homoseksualni pari.

Slovensko zunanje ministrstvo pozdravlja analize in priporočila o oblikovanju novega strateškega koncepta zveze Nato, ki ga je v ponedeljek v Bruslju predstavila skupina strokovnjakov pod vodstvom nekdanje ameriške sekretarke Madeleine Albright. Priporočila sporočajo, da mora Nato več pozornosti nameniti načrtovanju, da je potrebnih več usmerjenih vaj in boljša logistika. Po mnenju strokovnjakov bi moralo zavezništvo oblikovati lastno obrambo pred raketnimi napadi malopridnih držav, hkrati pa naj bi k temu ščitu povabili tudi Rusijo. Dodajajo, da mora zavezništvo krepiti pripravljenost za izvajanje misij zunaj ozemlja članic, vendar se morajo operacije drugod omejiti, saj je ključna vloga Nata zaščita članic. Slovensko zunanje ministrstvo bo v sodelovanju z obrambnim ministrstvom priporočila preučilo in pripravilo izhodišča za nadaljnje razprave o konceptu.

Združenje svetov delavcev Slovenije je javno pozvalo poslance državnega zbora, da naj kljub nasprotovanju delodajalskih organizacij podprejo dopolnilo k vladnemu predlogu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Dopolnilo, ki ga je pretekli četrtek sprejel parlamentarni odbor za gospodarstvo, predlaga, da bi bila delitev dobička, ko družba sprejme sklep o delitvi vsaj 25 odstotkov bilančnega dobička lastnikom, obvezna in ne prostovoljna kot je predvideval prvotni predlog vlade. Delodajalci sprejeto dopolnilo označujejo kot nesprejemljivo, v združenju svetov delavcev pa poudarjajo, da je relativno čedalje večji prispevek znanja, ustvarjalnosti, delovne motivacije in organizacijske pripadnosti zaposlenih k ustvarjanju nove vrednosti v današnjem času neizpodbitno dejstvo, ki ga ni več moč ignorirati.

Sindikat upokojencev Slovenije je predstavil svoja stališča v zvezi s prihajajočo pokojninsko reformo. Sindikat nasprotje zniževanju pokojnin, ki ga predlagana pokojninska reforma predvideva, predvsem pa nasprotujejo usklajevanju po t.i. švicarski formuli. Kaj v švičarski formuli za upokojence ni sprejemljivo in več o stališčih upokojencev pa v pogovoru s predsednikom sindikata Konradom Breznikom v KROFFu ob 18h.

Na Fakulteti za družbene vede poteka dan antifašizmov, ki ga pod geslom »Tu je vse živo« organizirajo študentje in zaposleni omenjene fakultete. Z njim želijo poudariti, da fašizmi niso le stvar iz preteklosti, ampak se prav tako pojavljajo v sodobni družbi in na različne načine. Sicer je dogajanje razdeljeno na akademski del, ki ravnokar poteka, in na družabni del, ki mu bo kmalu sledil in se zaključil z večernim koncertom v Socialnem centru Rog.

Podmladki slovenskih političnih strank so na dveh novinarskih konferencah, ki sta se zvrstili le z enournim zamikom, predstavili svoj pogled na prihajajoče študentske demonstracije. Prvo so organizirali na strani podmladka NSi, kjer podpirajo dijaške in študentske demonstracije. Več mnenju Mlade Slovenije o prihajajočem zakonu o mladem delu predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec:



Na drugi konferenci so predstavili svoje mnenje Mladi forum SD, Mladi liberalni demokrati in Zares aktivni, ki so na strani podpornikov zakona o malem delu. Več njihovem stališču predstavnik Mladega foruma Marko Kastelic:

Vrtovec iz Mlade Slovenije pa je poudaril, da naj bi ravno podmladki aktualnih predlagateljev zakona bili vpleteni v čudno nesprejemljivo delovanje študentskega organiziranja:



Kastelic iz Mladega foruma SD na to odgovarja takole:



Radio Študent pa vendarle zanima, kako bo z njegovim obstojem, če bo zakon o malem delu sprejet, saj tega dejansko novi zakon ne ureja: