Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF SPANJA NA LETALU (2813 bralcev)
Ponedeljek, 31. 5. 2010
Urh



...Izraelska vojska je ubila najmanj 10 propalestinskih aktivistov...
...šest turških vojakov je bilo ubitih na jugovzhodu Turčije...
...korupcijske obtožbe zoper premierko Bangladeša ovržene...
...v Kolumbiji bo zmagovalec predsedniških volitev znan po drugem krogu...
...jutri ob desetih zjutraj bo v Centru Evropa simpozij z naslovom 'Migranti in trg dela v Evropski uniji'...


OFF NAPOVEDNIK

Spanje na letalu je lahko priročno preživljanje poti in nabiranje moči, a morate paziti, da ne padete v preglobok spanec. To se je zgodilo Američanki Ginger McGuire, ki je med poletom iz Washingtona v Philadelphio očitno tako trdno zaspala, da je osebje ob pristanku ni moglo zbuditi ali pa so jo enostavno spregledali. Ginger je nato štiri ure ostala ujeta v letalu, »osvobodila« pa jo je ekipa za čiščenje. Vendar to še ni bila njena pot do svobode, saj so jo pod drobnogled vzeli še policisti.

Ginger sedaj toži družbo United Airlines, saj naj bi zaradi ujetosti v letalu in kasnejših dogodkov utrpela duševne bolečine in zanemarjanje s strani omenjene družbe. Glede na to, da se je ta bizaren dogodek pripetil v Združenih državah Amerike, bo morda Ginger tožbo dobila in pokasirala skupaj z njenim odvetnikom Geoffreyem Fiegerjem kar nekaj denarja. V tem primeru bo seveda pozabila na duševne bolečine, ki naj bi jih na letalu pretrpela in bo povrh še vesela, da jo je osebje spregledalo. Kaj jo je spraševala policija, zaenkrat ni znano, a glede na paranojo, ki vlada v Ameriki, so možje v plavem morda najprej pomislili, da gre za teroristko, ki je po pristanku namerno ostala na letalu.

Berete OFF program Radia Študent, ki nikoli ne spi na letalu!

OFF PROGRAM

V Izraelskem napadu na konvoj ladij s pomočjo za Palestince v Gazi je umrlo najmanj 10 ljudi, okoli 50 pa je bilo ranjenih. Izraelski komandosi so napadli šest ladij s 700 potniki in 10.000 tonami pomoči za Palestince na področju Gaze, ki je od leta 2007 pod popolno blokado Izraela. Spopad komadosov s propalestinskimi aktivisti je sprožil ogorčenje Palestincev in Turčije, saj je bila največja izmed ladij turška. Tako je palestinski predsednik Mahmud Abas razglasil tridnevno žalovanje na palestinskih ozemljih, turško zunanje ministrstvo pa je po napadu na humanitarni konvoj Izrael opozorilo na, kot so se izrazili, nepopravljive posledice za dvostranske odnose. V gibanju Free Movement Gaza so sporočili, da je na posnetkih kamere z ene od ladij videti, da so vojaki začeli streljati na civiliste takoj, ko so s helikopterja skočili na krov.

Po mnenju tiskovnega predstavnika izraelske vojske Avija Benajahuja pa so bila življenja vojakov zaradi obnašanja aktivistov v nevarnosti in po njegovem je to razlog, da so uporabili takšno silo. Napad sta že obsodili tako širša mednarodna skupnost kot Evropska unija. Slednja od izraelskih oblasti zahteva polno preiskavo, Evropska komisija pa je sklicala izredno zasedanje veleposlanikov 27-ih članic Evropske unije, medtem ko je predsedujoča uniji, Španija, na zagovor poklicala izraelskega veleposlanika v Madridu. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton pa je ponovila zahtevo po takojšnjem in brezpogojnem odprtju prehodov za dostavo človekoljubne pomoči, blaga in oseb v ter iz Gaze. O incidentu smo govorili z Urijem Avneryjem, aktivistom izraelske človekoljubne organizacije Gush Shalom in nekdanjim poslancem v izraelskem parlamentu:



Kakšno pa je javno mnenje v Izraelu glede takšnih dejanj izraelske vojske?



Šest turških vojakov je bilo ubitih, sedem pa ranjenih v raketnem napadu na vojaško bazo na jugovzhodu države. Napad na vojaško vozilo, ki je prevažalo vojake v mediteransko pristanišče Iskenderum, naj bi izvedli kurdski uporniki. Raketiranje se je zgodilo dva tedna po tem, ko so turška letala bombardirala oporišča kurdskih upornikov na severu Iraka. Sicer naj bi bilo ta vikend v spopadih ubitih še pet pripadnikov turških varnostnih sil. Vodja kurdskih upornikov Abdullah Ocalan, ki je zaprt od leta 1999, pa je domnevno dejal, da se odpoveduje naporom za vzpostavitev dialoga s turško vlado. Ocalan naj bi še dodal, da s tem ni pozval Kurdske delavske stranke k intenzivnejši kampanji za neodvisnost.

Pakistansko sodišče je tamkajšnjim oblasten izdalo odlok, po katerem morajo ponovno omogočiti dostop do spletne mreže Facebook. To socialno mrežo je pakistanska telekomunikacijska družba blokirala 19. maja zaradi karikatur Mohameda na spletni strani. Že prejšnji teden pa so ponovno dovolili dostop do spletnega video portala YouTube. V Pakistanu naj bi bilo okoli 2,5 milijona uporabnikov Facebooka.

Korupcijske obtožbe zoper premierko Bangladeša Sheikh Hasino so sodniki ovrgli, saj naj obtožbe ne bi dokazovale kriminalnih dejanj Hasinove. Predstavniki protikorupcijske komisije so jo obtožili zapravljanja državnega denarja za lobiranje v Združenih državah med njenim prvim mandatom, ki je trajal med letoma 1996 in 2001. Vseh 15 obtožnic je prišlo na dan med letoma 2001 in 2008, ko Hasina ni bila premierka, njeni podporniki pa trdijo, da je šlo za politično motivirane obtožnice.

V Kolumbiji bo zmagovalec predsedniških volitev znan po drugem krogu, saj nihče od kandidatov ni dobil več kot 50 odstotkov glasov. V drugem krogu se bosta 20. junija pomerila nekdanji župan Bogote Antanas Mockus in bivši minister za obrambo Juan Manuel Santos. Prvi je prejel 21,5 odstotkov glasov, drugi pa 46,6 odstotkov. Sedanji predsednik desne opcije in zaveznik Združenih držav Amerike Álvaro Uribe je bil na položaju predsednika dva štiriletna mandata in ni mogel več kandidirati.

Lokalne volitve so potekale v avstrijski zvezni deželi Gradiščansko, kjer bodo Socialni demokrati najverjetneje izgubili absolutno večino, zgodovinsko najslabši rezultat v tej zvezni deželi pa je po neuradnih rezultatih dosegla Ljudska stranka, medtem ko so se okrepili svobodnjaki. Socialni demokrati so prejeli 48,55 odstotkov glasov, Ljudska stranka 34,17 odstotkov, svobodnjaki pa 9,3 odstotkov. Lista za Gradiščansko in Zeleni, ki so dobili 4,03 oziroma 3,96 odstotkov glasov, bodo morali počakati še na preštetje glasov po pošti, da vidijo, če jim je uspel vstop v deželni zbor. O volitvah v avstrijski najvzhodnejši zvezni deželi smo govorili s predsednikom stranke Enotna lista iz avstrijske koroške Vladimirjem Smrtnikom:



Ali Smrtnik pričakuje veliko koalicijo med Socialnimi demokrati in Ljudsko stranko, ki deluje na zveznem nivoju?



Mirovni inštitut ob zaključku mednarodnega raziskovalnega projekta PRIMTS jutri ob desetih zjutraj v Centru Evropa organizira simpozij z naslovom „Migranti in trg dela v Evropski uniji“. O simpoziju smo spregovorili z Mojco Pajnik, ki je nosilka projekta PRIMTS in bo jutri tudi ena od govornic:



Pajnikovo smo prosili še, da pove malo več o projektu PRIMTS.



Zveza prijateljev mladine Maribor ta teden organizira Eko teden. V okviru projekta bodo na Trgu svobode v Mariboru postavili informacijske in predstavitvene stojnice, organizirali ustvarjalne delavnice in uprizarjali predstave z okoljsko vsebino. O Eko tednu smo govorili s koordinatorico projekta Kornelijo Kaurin:



Komentarji
komentiraj >>