Univerzitetni info - blok (pripravlja ga Lucija G.)
Kmalu po začetku novega šolskega leta, pred dobrimi desetimi dnevi, so se oglasili prevozniki, ki so razpravljali o problematiki prodaje dijaških mesečnih vozovnic. Avtobusni prevozniki namreč ugotavljajo, da je prodaja mesečnih vozovnic za dijake in študente padla za deset odstotkov. Lani so vsi dijaki, vajenci in študenti prejemali 17-odstotno subvencijo. S spremembo zakonodaje, na podlagi katere so z ministrstva za šolstvo, znanost in šport obljubljali velike premike in predvsem bistveno cenejši prevoz za socialno ogrožene, prevozniki ugotavljajo, da se je povprečna stopnja subvencije s 17 odstotkov realno zvišala na samo 19 odstotkov.
Po mnenju prevoznikov obstaja tudi bojazen, da se omenjenih dvajset odstotkov dijakov, ki jim pripada samo sedem odstotna subvencija, v prihodnjih mesecih ne bo odločilo za nakup mesečne karte. Problematični pa so tudi vsi tisti, ki so od kraja šolanja oddaljeni manj kot pet kilometrov, saj jim po novem subvencija sploh ne pripada.
Na šolskem ministrstvu pa kljub nezadovoljstvu prevoznikov zatrjujejo, da bo letos prejemalo višje subvencije za mesečne vozovnice za dijake in študente dobrih 22.000 dijakov in študentov oziroma skoraj 47 odstotkov vseh upravičencev. S spomladanskimi zakonskimi spremembami glede subvencioniranja mesečnih vozovnic so na MŠZŠ namesto enotne subvencije uvedli štiri različne stopnje subvencioniranja. Do nižje subvencije kot pretekla leta, torej 7 namesto 17 odstotkov, bo po oceni ministrstva upravičen le tisti del upravičencev, katerih dohodek na družinskega člana presega 55 odstotkov povprečne plače in se v kraj šolanja vozijo manj kot 40 kilometrov, teh pa je po ocenah ministrstva okoli 15,5 odstotka.
Komu torej verjeti? Prevoznikom ali šolskemu ministrstvu?
Delegacija tega istega ministrstva se je pred odhodom na srečanje evropskih ministrov za izobraževanje v Berlinu sestala s predstavniki Študentske organizacije Slovenije. Na sestanku so izmenjali stališča do osnutka končnega dokumenta berlinskega srečanja, ki naj bi začrtal naslednjo etapo v bolonjskem procesu ustvarjanja evropskega visokošolskega prostora.
Na torkovi seji so poziv za omenjeno konferenco naslovili tudi iz vrst Študentskega Sveta univerze v Ljubljani. Poimenovali so ga »Slovenija in skupni evropski cilji na področju izobraževanja in usposabljanja.«
Bolonjski proces ustvarjanja evropskega visokošolskega prostora se je začel leta 1999 z bolonjsko deklaracijo, dve leti pozneje pa so evropski ministri za izobraževanje sprejeli še Praški komunike. Temeljni cilji tega procesa so višanje primerljivosti med evropskimi visokošolskimi sistemi, skrb za kakovost in zaposljivost diplomantov na evropskem trgu delovne sile, pospeševanje mobilnosti ter spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja.
Konferenca evropskih ministrov, pristojnih za visoko šolstvo se je v Berlinu odvijala 18. in 19. septembra. Po Gabrovih besedah sporočilo konference izraža odločenost, da se bolonjski proces pospeši. Tako bi do leta 2005 začeli izvajati visokošolski študij v dveh ciklih - tri leta do osnovne diplome, potem pa še dve leti za magisterij, druga varianta pa je štiri leta plus eno. K bolonjskemu procesu je v četrtek pristopilo tudi novih sedem držav: Rusija, BiH, Srbija in Črna gora, Makedonija, Vatikan, Albanija in Andora, tako da jih je zdaj skupno 40.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v sredo odprla prenovljeni in posodobljeni multimedijski center Cyber.Student - Center Tyrševa. Ta po novem ponuja 13 zmogljivejših omrežnih računalnikov, ki študentom med drugim omogočajo brezplačen dostop do interneta ter izdelavo seminarskih in drugih nalog. Prenove centra so se lotili skupaj s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru, vrednost pa je znašala dobrih 3,6 milijona tolarjev.
Že naslednji dan, torej v četrtek pa je bila ob dnevu mariborske univerze v stavbi rektorata slavnostna akademija. Rektor Rozman je kot osrednji govornik izrazil zadovoljstvo, ker so v parlamentu sprejeli sklep o ustanovitvi medicinske fakultete. Pri tem je spomnil, da se mariborski univerzi pridružuje še ena nova članica, to je fakulteta za policijske in varnostne vede.
Ob tej priliki je bil podeljem tudi častni doktorat mariborske univerze. V utemeljitvi podelitve le-tega je dekan pravne fakultete poudaril, da je profesor Fabio Roversi Monaco "oče" bolonjskega procesa in oblikovanja evropskega univerzitetnega prostora, ki vključuje v okviru Evropske unije številne projekte, vključno s projektom Socrates - Erasmus. Fabio Roversi Monaco je eden izmed glavnih zagovornikov enotnega evropskega univerzitetnega prostora oziroma enakopravne vključitve tudi študentov in profesorjev iz Centralne Evrope v evropske projekte. Obenem je bil pobudnik ustanovitve in je sedaj predsednik ustanove Magna Charta Observatory za zaščito avtonomije univerz in akademskih pravic, ki jo sestavljajo predstavniki Sveta Evrope, OZN in evropskih univerz.
Letos sicer mineva 28 let od ustanovitve mariborske univerze. V študijskem letu 2003/2004 bo na njej študiralo več kot 23.000 dodiplomskih študentov in skoraj 2000 podiplomskih študentov, kar jo uvršča med večje evropske univerze.
V četrtek je bilo poleg slovesnosti v Mariboru živahno tudi v Kopru, kjer je senat tamkajšnje univerze sprejel sklep o začetku postopka volitev prvega rektorja Univerze na Primorskem. Sprejeli so tudi rokovnik, po katerem morajo biti kandidature oddane do 10. oktobra, 10. novembra pa bodo vsi zaposleni pedagoški delavci UP prvič volili rektorja najmlajše slovenske univerze.
V Ljubljana pa je živahno danes, ko se študenti politologije z vsega sveta družijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer poteka peta letna mednarodna konferenca, ki jo je pripravila Mednarodna zveza študentov politologije (IAPSS) in bo potekala od danes do nedelje. Več kot sto udeležencev konference, ki jo tokrat organizira slovensko politološko društvo Polituss, bo skupaj z gosti in profesorji razpravljalo o različnih aktualnih temah.
Društvo Polituss letos predseduje IAPSS in tako tudi prvič organizira letno konferenco članic zveze. Po zgledu prejšnjih konferenc se bodo udeleženci tudi tokrat osredotočili na aktualne probleme 21. stoletja, spregovorili pa bodo še o političnih integracijah in svetovni politiki. Zvrstilo se bo več okroglih miz na temo terorizma, človekovih pravic in neoliberalizma, kot predavatelj pa se bo konference udeležil tudi minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki bo spregovoril o Evropi kot predmetu mednarodnih odnosov.
Razpis za dodiplomski in podiplomski študij v tujini v letu 2003, ki ga je junija objavil javni štipendijski sklad Ad futura, je zaključen. Na razpis se je prijavilo 128 kandidatov, štipendija pa je bila na koncu podeljena 72 kandidatom. Kot ob lanskem prvem razpisu je tudi tokrat razlika med najnižjo in najvišjo podeljeno štipendijo zelo velika. Kandidat z najnižjo odobreno štipendijo bo namreč prejel okrog 90.000 tolarjev, izbranec z najvišjo denarno pomočjo pa kar okrog 4,5 milijona tolarjev. Takih je šest.
Od dobrih 212 milijonov tolarjev, kolikor je znašal sklad tega razpisa, bo tako omenjena šesterica - gre za študente epidemiologije, gospodarskega, trgovinskega in mednarodnega prava, poslovnih ved ter mednarodnih financ - "odnesla" okrog 27 milijonov tolarjev. Eno od meril, po katerih je komisija izbirala nove štipendiste, je bila sicer tudi kandidatova finančna soudeležba. Izbranim kandidatom so že izdali ustrezne odločbe. Ob prvem tovrstnem razpisu za štipendije se je sicer izplačevanje štipendij precej zavleklo: razpis je bil objavljen 21. junija 2002, kljub temu pa marca letos, torej približno devet mesecev pozneje, nekaj štipendij še vedno ni bilo izplačanih. Po pojasnilu takratnega direktorja sklada Jordana Berginca naj bi bil razlog v tem, da nekateri štipendisti še niso predložili vseh ustreznih dokazil o opravljenih študijskih obveznostih.
Tudi v zadnji današnji novici bo beseda tekla o denarju. O veliko denarja. Bill Gates, je namreč sporočil, da bo njegova fundacija namenila 51 milijonov dolarjev za ustanovitev 67 manjših javnih srednjih šol v revnejših predelih mesta New York. Darilo fundacije Bill in Melinda Gates je del načrta mestnih oblasti, da do leta 2007 zaprejo propadle velike srednje šole po mestu in jih zamenjajo z 200 novimi manjšimi, ki naj bi zagotovile boljše učne uspehe predvsem med revnejšimi otroki.
Med udeleženci slovesnosti na osnovni šoli v Bronxu je bil tudi mestni šolski minister Joel Klein, ki je nekoč vodil protimonopolni oddelek zveznega pravosodnega ministrstva, ta pa je več let preganjal Microsoft in ga skušal razbiti. Klein se je za darilo lepo zahvalil.
Za današnji univerzitetni info blok pa se imamo zahvaliti avtorici Luciji G.
Komentarji
komentiraj >>