OFF NAPOVEDNIK

Južnoafričani, ki so prejeli najbolj prestižno nogometno trofejo, uradni pokal za zmagovalca svetovnega nogometnega prvenstva, bi radi to trofejo tudi obdržali. Nepogrešljivi del nogometnih mundialov od leta 1974 je prevzel južnoafriški podpredsednik Kgalema Motlanthe, ki je bolj v zanosu kot pa duhu realizma v Pretorii napovedal, da bo lovorika ostala v Afriki. Predsednik svetovne nogometne zveze ob trenutku predaje pokala ni želel špekulirati o zmagovalcu, je pa poudaril da gre za zgodovinski dogodek, saj bo svetovno prvenstvo prvič potekalo na črni celini.

Afričani so do sedaj na svetovnem prvenstvu prišli najdlje do četrtfinala. To je uspelo Kameruncem leta 1990, ko so presenetili celotno svetovno javnost. To so bili časi, ko smo lahko pri nas spremljali Jugoslavijo. Tudi mi na tem mestu ne bi radi preveč špekulirali o zmagovalcu prvenstva, se pa ne bi preveč zmotili, če bi dejali, da zmagovalec na bo Slovenija ali pa kakšna reprezentanca in Azije, Afrike ali pa Severne Amerike. Sicer pa zmagovalna reprezentanca ne prejme izvirnega kipca, ampak se zmagoviti reprezentanci podeli pozlačen duplikat.

Berete nič kaj pozlačen in dupliciran OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Novi japonski premier je postal nekdanji finančni minister dežele vzhajajočega sonca Naoto Kan. Prav tako je Kana vladajoča Demokratska stranka izvolila za novega predsednika stranke, medtem ko je zanj v spodnjem delu parlamenta glasovalo 313 poslancev od 447. Sicer mora Kana potrditi še zgornji dom parlamenta, vendar gre samo za tehnično vprašanje, saj lahko spodnji dom preglasuje odločitev zgornjega doma. Kan je dejal, da bo njegova prva naloga obnova dežele, v večini točk pa bo sledil politični usmerjenosti svojega predhodnika. Med drugim so Kanove prioritete vzpostaviti vzhodnoazijsko skupnost po vzoru Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 za 25 odstotkov.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je sprejel republikansko guvernerko Arizone Jan Brewer, ki je podpisala kontroverzen zakon o policijskih zakonih proti priseljencem. Guvernerka je po sestanku povedala, da bosta s predsednikom sodelovala pri reševanju nezakonitega priseljevanja. Zakon, ki bo začel veljati 29. julija, med drugim policistom naroča, da pri ljudeh preverjajo imigracijski status, če obstaja sum, da so morda v državi nezakonito. Zakon je sporen tudi iz vidika zvezne vlade, ker nezakonito bivanje v Arizoni, ki je del Združenih držav Amerike, opredeljuje kot državni zločin, čeprav je zakonito in nezakonito priseljevanje v Združenih državah Amerike v pristojnosti Zvezne vlade.

Obama je še dejal, da se mu zdi zakon diskriminatoren. Ozemlje Arizone so Združene države odvzele Mehiki po vojni leta 1848, tako da tam živi veliko avtohtonih prebivalcev latinsko-ameriškega videza, ki bi jih po novem zakonu morali policisti na ulici legitimirati.

Na zveznem sodišču v Chicagu se je začel sodni proces proti bivšemu guvernerju ameriške zvezne države Illinois Rodu Blagojevichu. Ta je med drugim obtožen poskusa prodaje sedeža sedanjega ameriškega predsednika Baracka Obame v zveznem senatu. Blagojevich zanika krivdo za vseh 24 obtožnic zveznega tožilstva, če pa bo spoznan za krivega, mu grozi do 415 let zapora in šest milijonov dolarjev kazni. Blagojevichevi odvetniki nameravajo na klop za priče poklicati tudi šefa kabineta Bele hiše Rahma Emanulea, ki naj bi potrdil, da ni šlo za trgovanje. Sicer se Bela Hiša ubada s pomanjkanjem kredibilnosti, saj naj bi skušala dvema kongresnikoma kandidatoma ponuditi zvezno službo, če bi odstopila od kandidature.

Češki predsednik Vaclav Klaus je vodji desnosredinske demokratične stranke Petru Nečasu poveril oblikovanje prihodnje češke vlade. Sicer so na parlamentarnih volitvah zmagali Socialni demokrati, ki pa niso imeli možnosti najti parterja. Nečas je v sredo s konservativno stranko Top 09 nekdanjega zunanjega ministra Karla Schwarzenberga in populistično stranko Javne zadeve dosegel dogovor o oblikovanju vlade. Nova oblast naj bi načrtovala varčevalne ukrepe, saj bo eden od ciljev zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je v letu 2009 znašal rekordnih 7,47 milijard evrov.

Turčija je dejala, da utegne zmanjšati ekonomske in obrambne povezave z Izraelom zaradi napada na konvoj ladij, ki so prevažale pomoč za Palestince v Gazi. V napadu je bilo ubitih devet turških aktivistov, namestnik turškega premiera Bulent Arinc pa je dejal, da lahko pride tudi do popolne prekinitve ekonomskih stikov z judovsko državo.

Organizatorji pomoči za Gazo so izgubili stik z ladjo, ki naj bi po prvotnih načrtih v soboto priplula v Gazo. Gre za irsko ladjo, na kateri se nahaja tudi Nobelova nagrajenka za mir Mairead McGuire. Predstavnica organizatorjev gibanja Osvobodite Gazo, Audrey Bomse, je dejala, da sumijo, da za izgubo stika z irsko ladjo stojijo Izraelci. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč včeraj izjavil, da judovska država ne bo dovolila, da bi ladja dosegla Gazo. Tako Tel Aviv še vedno vztraja, da naj ladja pristane v enem izmed izraelskih pristanišč pred prihodom v Gazo, da bi pregledali njen tovor.

Danes potekajo še zadnje kampanjske aktivnosti pred nedeljskim referendumom, na katerem se bomo izrekali o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Tako se bodo dogajala še zadnja zborovanja, javne tribune in okrogle mize. Mi smo se pred referendumom pogovarjali s predsednikom Krščanskih socialistov in poslancem Socialnih demokratov Andrejem Magajno, ki je 'proti' arbitražnemu sporazumu, in s predsednikom Liberalne akademije Darkom Štrajnom, ki je 'za' sporazum, ter je kritičen do vodje opozicije Janeza Janše. Poslušajmo najprej mnenje Andreja Magajne o sporazumu.



Darko Štrajn, katerega organizacija Liberalna akademija je podala danes kritično izjavo do lobiranja opozicije in Janeza Janše 'proti' sporazumu, situacijo komentira takole:



Parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je seznanila s poročilom o delu zagovornika načela enakosti za leto 2009. To funkcijo trenutno opravlja nekdanja poslanka Barbara Žgajner Tavš, skoraj vsi člani komisije pa se strinjajo, da funkcija ni dovolj samostojna, saj deluje v okviru urada vlade za enake možnosti. Več o razpravi na komisiji nam bo povedal njen član Andrej Magajna.